V torek in sredo se bo v Cankarjevem domu v Ljubljani odvijal 8. Slovenski forum inovacij, ki v organizaciji Spirita, Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma, prinaša kar nekaj zanimivih sprememb. Vsebine SFI namreč tokrat nadgrajujeta Evropski dan in projekt Gradimo prihodnost z lesom, pripravili pa so tudi virtualni crowdfunding, na katerem bodo lahko obiskovalci Foruma inovacij ocenjevali najboljše inovacije na kraju samem. Evropski dan je poslovni dogodek, namenjen financiranju  malih in srednjih podjetij, ki ga SPIRIT pripravlja skupaj s predstavništvom evropske komisije v Sloveniji, odvijal pa se bo v torek, torej prvi dan foruma, v Štihovi dvorani. 

O pomenu lesa se bodo lahko obiskovalci seznanjali oba dneva, ko bodo pripravili tudi delavnice za osnovnošolce in dijake ter predstavili inovativne izdelke iz lesa, med katerimi bo tudi LL-stol, ki se je avgusta lani kot prvi od slovenskih projektov preizkusil na Kickstarterju. Še danes pa se lahko podjetniki oziroma podjetja prijavijo na brezplačno svetovanje, ki bo potekalo v okviru Poslovnega stičišča, nasvete pa bodo dajali strokovnjaki za cenitev intelektualne lastnine, finančno svetovanje in analize, za pridobivanje evropskih sredstev in denarja iz državnih virov, internacionalizacijo in marketing, za poslovne strategije, nasvet bodo dobili tudi začetniki, ki razmišljajo o ustanovitvi podjetja. Pričakovati je, da bo zelo živahno tudi v Tehnološkem stičišču, katerega cilj je odgovoriti na konkretna vprašanja glede novih  tehnoloških idej in njihove izvedbe,  uporabe  novih materialov, procesov, načinov testiranja in izdelave prototipov ter  vsa druga tehnična vprašanja, za katera v podjetjih ne poznajo odgovorov. Zato bodo na voljo  tehnološki svetovalci,  ki so visoko specializirani in z dolgoletnimi izkušnjami na svojem področju dela. Strokovnjaki bodo na  enournih sestankih  pomagali zainteresiranim podjetjem in posameznikom rešiti tehnični problem, ustrezno tehnično, teoretično ali praktično usmerili, ponudili možne pristope in jih celo povezali z morebitnimi tehnološkimi partnerji. Vsi svetovalci so podpisali  sporazum o nerazkritju informacij.

Na SPIRIT so letos podjetja in posamezniki poslali okoli 200 prijav inovacij, vendar pa je bilo le 127 prijav popolnih, kar pomeni, da je imela 44-članska Nacionalna ocenjevalna komisija precej manj dela od načrtovanega. Med inovacijami je bilo prijavljenih 82 proizvodov, 39 storitev in šest poslovnih modelov, obiskovalci pa bodo videli le 47 najboljših inovacij, in sicer 36 inovativnih proizvodov ter dva inovativna poslovna modela.

Največ prijav so oddala mikro, majhna in srednja podjetja, in sicer kar 80. Sledili so inovatorji posamezniki oziroma skupine inovatorjev s 34 prijavami, osem prijav so oddali dijaki, študenti in mladi raziskovalci, samo štiri prijave pa so poslale razvojno-raziskovalne organizacije ter samo eno prijavo veliko podjetje. Slednje ni nič nenavadnega, menijo na Spiritu, saj naj bi bila to samo posledica odločitve večjih podjetij, da dajo priložnost za predstavitev svojih novosti manjšim podjetjem, poleg tega velika podjetja tudi pri inoviranju sodelujejo z manjšimi podjetji. Tudi šest prijavljenih inovacij na področju poslovnih modelov je po mnenju predstavnikov Spirita povsem v skladu z njihovimi pričakovanji. Med prijavami so bila zastopana zelo raznolika vsebinska področja: 22 inovacij s področja računalništva in informatike, 16 s področij elektrotehnike in telekomunikacij, 14 s področja strojništva, 10 s področja arhitekture in gradbeništva, 10 s področja športa in rekreacije ter pet s področja ekologije.

Končna ocena vsake prijave je sestavljena iz ocen treh ločenih recenzij, v okviru katerih so člani komisije ovrednotili tehnične, vsebinske, inovacijske in podjetniško-poslovne vidike, vidike odličnosti ustvarjalnih industrij in vidike pravic intelektualne lastnine. Ključni kriteriji ocenjevanja so bili: uporabna vrednost, inovativnost, potencialni pomen oziroma vpliv – relevantnost, praktična izvedljivost, tržna privlačnost, družbeno-ekonomski učinki in ustreznost pristopa.