Kljub ogromnemu poseku lesa je v kočevski občini v lesnopredelovalni industriji zaposlenih le še okoli 400 ljudi, medtem ko je pred dvema desetletjema samo LIK zaposloval okoli 1000 ljudi. V občini, katere 83 odstotkov površine pokriva gozd, je lesna panoga skoraj popolnoma ugasnila, v sosednji manjši in manj gozdnati ribniški občini pa se z lesom tako ali drugače preživlja okoli tisoč ljudi.
»Ribniška suha roba je tista, ki nas lahko nauči, da se lahko uporabi čisto ves les,« je prepričan sekretar ribniške območne obrtne zbornice Pavle Hočevar. Kočevski župan Vladimir Prebilič pri primerjavah opozarja na lastniško strukturo: v Ribnici je večina gozda v lasti zasebnikov, v Kočevju pa je občina le 8-odstotni lastnik vseh gozdov, 9 odstotkov imajo v lasti zasebniki, kar 83 pa država. »Glavna težava je v podeljevanju koncesij, saj s posekanim lesom gospodarijo koncesionarji, ki – logično – prodajo les tam, kjer je cena višja,« se strinja tudi kočevska podžupanja Lili Štefanič in dodaja, da si prizadevajo, da bi država naredila korenite premike. Med temi je sprememba zakonodaje – država bi po mnenju Štefaničeve koncesionarjem lahko naložila, da določen odstotek posekanega lesa v državnih gozdovih ponudi v odkup lokalnim predelovalcem. Štefaničeva, ki med možnostmi vidi tudi prenos upravljanja z državnimi gozdovi na lokalno skupnost, sicer poudarja, da je nujno povezovanje med politiko, izobraževanjem in gospodarstvom.
Izpuhtela več kot polovica delovnih mest
A so gospodarstveniki nad (ne)delovanjem države razočarani. »Tako slabih sogovornikov na vladi še ni bilo,« je odkrit predsednik upravnega odbora Združenja lesne in pohištvene industrije Andrej Mate, sicer direktor podjetja Inles Ribnica. Mate pojasnjuje, da predstavniki države sicer podpirajo vse predloge, izoblikovane na skupnih sestankih z gospodarstveniki, a kasneje najdejo izgovore, da nečesa ne naredijo. Tako je v vodo padel sektorski pristop (lesno industrijo so želeli priključiti ministrstvu za kmetijstvo in okolje, pod katerim je njim sorodna gozdarska panoga), zavlačuje se z akcijskim načrtom, obenem pa številčnost odborov in medresorskih delovnih komisij onemogoča preglednost dela. »V petih letih smo v tej panogi izgubili 7800 delovnih mest, podatki za leto 2012 kažejo, da je bilo zaposlenih le še 12.600 ljudi,« opozarja Mate in dodaja, da so se dobički v pohištveni industriji v zadnjih sedmih letih več kot prepolovili.
Organizatorji festivala lesa, ki so sicer razočarani, ker se predstavniki države ne odzivajo – okrogle mize se ni udeležil nihče iz pristojnega ministrstva, zadnji hip pa se je opravičila tudi direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov –, želijo med mladimi razširiti zavest, da je les surovina, od katere je mogoče živeti. To dejstvo potrjujejo s primeri nekdanjih dijakov kočevske srednje šole, ki so ustanovili svoja podjetja in jim je les vir preživetja. Organizatorji festivala so po kočevskih lokalih in poslovnih prostorih razstavili lesene izdelke, s katerimi želijo mimoidočim pokazati, da se da iz lesa poleg omar, miz, stolov, vrat in oken narediti tudi igrala in igrače, svetilke, šatulje, pripomočke za masiranje itd. »Pripravljeni smo sprejeti izziv in v lesu videti svoje delo, življenje, polje ustvarjanja in oblikovanja,« zatrjujejo v koordinacijskem odboru, v katerem je tudi ravnateljica Gimnazije in srednje šole Kočevje Meta Kamšek.
Zanimanje med mladimi vendarle narašča
Zadnja leta so se na edini srednji šoli v Kočevju spopadali z drastičnim upadom vpisa v programa obdelovalec lesa in mizar, letošnji podatki pa so optimistični: v prvi letnik imajo vpisanih 8 mizarjev (lani so bili le 4) in 11 obdelovalcev lesa. »Glede na to, da bodo kmalu dobili novo šolo s tremi novimi delavnicami, želimo zapolniti ta oddelek,« poudarja Kamškova in dodaja, da so programa prilagodili potrebam na trgu, da imajo dijaki na voljo štipendije iz regijske štipendijske sheme in da bodo v novih delavnicah pridobili vso potrebno praktično znanje. Nove delavnice s popolnoma novo opremo bodo popoldan ponudili podjetnikom, saj se želijo povezati z lokalnim okoljem in ponuditi pomoč. Vizija organizatorjev festivala lesa pa je, da bi v Kočevju imeli lesno-tehnološki park.