»Bolniki so upali, da bo z novo evropsko direktivo zdravljenje v tujini laže dosegljivo, a se je izkazalo, da so nove možnosti morda še bolj neprijazne,« ugotavlja zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. Bolj enostavno bo, pravi, ko bodo odšli v tujino po na primer očala ali zdravila na recept, teže pa pri zdravljenju. Omejitev dostopa do zdravljenja postavlja že dejstvo, da bodo morali denar za zdravstveno storitev pacienti založiti.
Pri evropski komisiji so namreč izvedbo oktobra veljavne direktive prepustili članicam EU in zato zdravljenje v tujini le ne bo tako širokogrudno, kot so si obetali pacienti. Tudi v Sloveniji smo izvajanje direktive omejili v noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je začela veljati sredi minulega tedna. Zdravstveni strokovnjaki so v preteklih mesecih napovedovali, da bodo možnosti zdravljenja v tujini izkoriščali predvsem prebivalci obmejnih krajev. Tam navala slovenskih pacientov ne pričakujejo in se nanje za zdaj niso posebej pripravili.
»Za zdaj v naši bolnišnici niso pripravili še nobenih smernic, kako ravnati s tujimi pacienti,« je povedal Zoran Arnež, predstojnik oddelka za plastično kirurgijo pri tržaški univerzitetni bolnišnici Cattinara. Meni, da bi lahko bilo za tržaško bolnišnico najbolj zanimivo bolnišnično zdravljenje, saj so številne preiskave – na primer s CT – in posegi v Italiji cenejši kot v Sloveniji. To bi se izplačalo tudi slovenski zavarovalnici, ker bi s tem prihranila denar, a je to, meni, kratkoročna politika, ker je treba gledati na vzdržnost zdravstvenega sistema. Masovnega navala pacientov sicer ni pričakovati, saj je v Sloveniji nivo zdravstvenega varstva precej visok, meni Arnež.
Na zagrebški zasebni kliniki za radiologijo Dijagnostika 2000 so že sedaj imeli do enega ali dva (samoplačniška) pacienta iz Slovenije na teden, sedaj, ko bo slovenska zdravstvena zavarovalnica povrnila tudi plačilo storitev pri zasebnikih, pa so seveda zainteresirani, da pride še več tujih pacientov, je povedal direktor klinike Bojan Jernej. Poleg tega, da čakalne dobe za preiskave z magnetno resonanco (MR) in CT nimajo, jih bodo vabili tudi z ugodnimi cenami: tako stane MR glave s popustom 180 evrov, celega telesa 500 evrov, CT glave pa 100 evrov.
Do povračila denarja z dokazili na dveh mestih?
Na generalnem direktoratu za zdravje in potrošnike pri evropski komisiji navajajo, da si lahko pacienti po novi direktivi o čezmejnem zdravstvenem varstvu sami izberejo zdravljenje kjer koli v EU in prejmejo povračilo stroškov zdravljenja, predhodna odobritev zdravljenja v tujini pa bo odslej prej izjema kot pravilo. Vendar bo slovenskim pacientom prosta pot le do ambulantnih specialističnih storitev v tujini – a tudi za to se bodo morali zelo potruditi.
Od prejšnjega tedna dalje lahko tako pacienti z napotnicami za specialistično ambulantno storitev prosto odidejo tudi čez mejo, k javnemu ali zasebnemu ponudniku storitve. Za pregled ali diagnostično preiskavo bodo plačali sami, po vrnitvi v Slovenijo pa bodo na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje zahtevali povrnitev stroškov. Priložiti bo treba originalni račun in dokazilo o plačilu računa, dokumentacijo o opravljenem zdravljenju ter podatke o številki računa za nakazilo. Stroške bo dobil pacient povrnjene do višine, ki za to zdravstveno storitev velja v Sloveniji. Del cene storitve, ki ga v Sloveniji krije dopolnilno zavarovanje, bo pacient uveljavljal pri svoji dopolnilni zavarovalnici, torej Vzajemni, Triglavu ali Adriaticu Slovenici. V tem trenutku še ni znano, ali bo povrnitev stroškov uveljavljal na enem mestu ali na ZZZS in dopolnilni zavarovalnici posebej. Stroške poti, spremljevalca in morebitne nastanitve v tujini bo moral bolnik kriti sam.
Bolnik vedno nekje pride na vrsto v zakonskih mejah
Pri operacijah in drugih bolnišničnih storitvah, ki zahtevajo bivanje v bolnišnici, pa bo v nasprotju z ambulantnimi storitvami potrebna odobritev ZZZS pred potjo v tujino. Enako velja za zdravljenja in preglede, ki zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme (katere storitve bodo šteli med takšne, bo določil minister za zdravje). Bolniki pri tem ne bodo mogli računati na odobritev, če je pri vsaj enem izvajalcu storitve v Sloveniji čakalna doba v zakonskih mejah. Na primer: čeprav so čakalne dobe za vstavitev kolčne proteze v več bolnišnicah, med drugim v jeseniški ali murskosoboški bolnišnici (bolnik lahko čaka kar dve leti!), tudi uradno predloge, posameznik ne bo mogel računati na povračilo stroškov za operacijo v sosednji Avstriji ali Italiji. V novogoriški bolnišnici bo za operacijo kolkov namreč na vrsti že v treh mesecih.
Kadar pa čakalna doba presega najdaljšo dopustno čakalno dobo pri vseh izvajalcih te storitve v Sloveniji (za večino »rednih« posegov in pregledov znaša pol leta, za ortopedijo pa leto), bodo na ZZZS izdali odločbo o utemeljenosti zdravljenja v tujini. Tovrstno financiranje je sicer veljalo že doslej. Nekajkrat je zdravstvena blagajna tako plačala obsevanje za bolnike z rakom v tujini, saj so bile čakalne dobe na Onkološkem inštitutu predolge, bolniki pa alternative s primerno čakalno dobo v Sloveniji niso imeli na voljo.
Kot že doslej bo še naprej veljala tretja pot do zdravljenja v tujini na stroške ZZZS – za primere, ko so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane oziroma ko nekega zdravljenja v Sloveniji ne opravljajo. Na tuje so po tej poti doslej na primer pošiljali bolnike, ki potrebujejo presaditev pljuč, pa tudi otroke, ki potrebujejo še posebej zahtevne srčne operacije. V teh primerih ZZZS krije stroške storitve v celoti kot tudi poti in nastanitve v tujini.
V praksi bo za bolnike torej olajšana zgolj pot do »enostavnejših« pregledov in posegov – kot je na primer preiskava s CT ali magnetno resonanco – pri katerih ni potrebno bivanje v bolnišnici. S tem se bodo morebiti izognili dolgim čakalnim dobam za nekatere specialistične preglede in posege pri nas. Za zdaj niso pri ZZZS sicer dobili še nobene vloge za povračilo stroškov ambulantnih storitev čez mejo, prav tako ni nihče zaprosil za odobritev zdravljenja po novi direktivi.
Nacionalna kontaktna točka že deluje
Na ZZZS je tudi že začela delovati nacionalna kontaktna točka, ki je pacientom v pomoč pri uveljavljanju zdravljenja v tujini (dostopna je na spletni strani www.nkt-z.si). Na njej najdejo tudi podatke o tujih nacionalnih kontaktnih točkah, ki pa so pomanjkljivi, saj večina držav članic EU direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu še ni implementirala v nacionalno zakonodajo in zato še nimajo vzpostavljene nacionalne kontaktne točke, so pojasnili na ZZZS. Tako imajo domači pacienti v tem trenutku tudi precej omejen dostop do podatkov o tujih izvajalcih zdravstvenih storitev.
