Zadruge novo upanje za brezposelne

Zadružništvo v Sloveniji pod povprečjem Evropske unije

Zadruge za razliko od gospodarskih družb ne stremijo za čim večjim dobičkom. Ustanovijo jih posamezniki ali pravne osebe, njihov glavni namen pa je pospeševanje in razvijanje dejavnosti, zagotavljanje poslov, ki članom zadruge omogočajo delo in preživetje. Tudi na splošno se v zadrugah vse vrti okoli članov. Ti so enakopravni, v zadrugah so združeni prostovoljno, najpomembnejši organ zadruge je občni zbor. Zakon celo določa, da lahko zadruga posle, ki jih sklepa s svojimi člani, z drugimi sklepa le tako, da temu ni podrejeno sodelovanje s člani.

V Sloveniji je več kot 300 zadrug, ki zaposlujejo čez 3000 ljudi, a večina v primeru zadrug še vedno pomisli zgolj na kmetijske ali gozdarske zadruge, s katerimi si člani pomagajo pri prodaji kmetijskih pridelkov, mleka, lesa. Prav kriza pa bi lahko tudi v Sloveniji prispevala k drugačnemu razumevanju zadrug. Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je bilo samo letos do začetka novembra ustanovljenih 21 zadrug, medtem ko jih je bilo na začetku krize, leta 2009, ustanovljenih zgolj pet. Na pogorišču Armala je bila ustanovljena zadruga Novi Armal, na pogorišču Novolesa pa Novi Novoles. Zaposleni v Večeru so ustanovili zadrugo za odkup časnika. Večina novoustanovljenih zadrug je medtem še vedno tesno povezana z okoljskimi in ekološkimi tematikami, kot so zelena energija, ekološka pridelava hrane, lokalna samooskrba s hrano in vodo in podobno.

Za razliko od drugih držav Evropske unije, kjer se je število zadrug v času gospodarske krize močno povečalo, je v Sloveniji sektor zadružništva, z izjemo kmetijsko-gozdarskih zadrug, izrazito nerazvit in močno pod povprečjem držav članic, pojasnjuje generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetništva Tadej Slapnik, ki vidi v zadružništvu velik potencial za ustvarjanje novih delovnih mest. »Organiziranje delavcev v delavske zadruge se je še posebno v času aktualne gospodarske krize v številnih državah Evropske unije izkazalo kot eno redkih področij, kjer se uspešno generirajo nova delovna mesta,« pravi Slapnik.

Če je v Sloveniji v zadružništvu pol odstotka delovnih mest, jih je v EU v povprečju v različnih sektorjih gospodarstva sedem odstotkov. Če bi Slovenija v naslednjih sedmih letih z razvojem novih zadrug ujela povprečje držav članic Evropske unije, bi lahko ustvarila več deset tisoč delovnih mest, pojasnjuje Tadej Slapnik.

Odnos do zadružništva se spreminja, a počasi

Jadranka Vesel z Raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo pravi, da so se zadruge namnožile v vseh dosedanjih krizah in tudi trenutna kriza ni izjema. V Franciji nastajajo zadruge že od prvih izgub delovnih mest konec prejšnjega stoletja, vseskozi nastajajo na pogoriščih različnih propadlih podjetij in sproti za zadovoljevanje posameznih nastajajočih potreb. »V Italiji je združenje Legacoop, eno od večjih zadružnih združenj, napovedalo nastanek 1000 novih zadrug v treh letih,« še pravi Veselova. Na priložnost in pomen zadrug za izhod iz gospodarske krize je sredi letošnjega leta po besedah Slapnika opozoril tudi evropski parlament, ki je tako evropsko komisijo kot države članice pozval k aktivni podpori razvoja zadrug, in sicer s sprejemanjem ustrezne zakonodaje, zagotavljanjem podpornega okolja za ustanavljanje zadrug ter vzpostavitvijo ustreznih finančnih mehanizmov za financiranje razvoja zadrug.

Premika se tudi v Sloveniji. Prvi korak je država storila, ko je tudi zadrugam omogočila dostop do svetovalnih in garancijskih shem in jih tako izenačila s podjetji, organiziranimi kot gospodarske družbe, ali samostojnimi podjetniki. »Vendar nas je morala prej kriza močno udariti, da smo začeli izenačevati pogoje za delovanje zadrug s pogoji, ki so drugim gospodarskim družbam dostopni že od osamosvojitve,« dodaja Veselova. Težave z nastajanjem novih zadrug pa so večinoma povezane predvsem z nezmožnostjo financiranja, saj nima država nobenega sklada za razvoj zadrug in zadružništva.

Samozaposlovanje v zadrugah za zdaj omejeno

Zadruge posebne davčne obravnave nimajo. So zavezanke za davek od odhodka pravnih oseb, za svoje zaposlene morajo plačevati prispevke in druge dajatve. Z davčnega vidika se ne razlikujejo od samostojnih podjetnikov oziroma s.p.-jev, močno razširjene oblike samozaposlitev v minulih letih. »Za zdaj je zakonodaja pogosto še neprijazna do zadrug. Vsaj pri samozaposlovanju to še vedno velja, saj je večinoma samozaposlovanje v nasprotju z nekaterimi državami članicami Unije omejeno s samozaposlitvijo v pravnih oblikah, kot so gospodarske družbe ali samostojno podjetništvo,« pravi Veselova in hkrati dodaja, da sta obe obliki diametralno nasprotni. »Pri s.p.-jih gre za izjemno atomizirano, individualizirano obliko delovanja, medtem ko gre pri zadrugah za skupno delovanje,« pojasnjuje.

Slapnik meni, da bi lahko ministrstvo, pristojno za delo in socialne zadeve, pripravilo posebne zaposlitvene sheme za delavce, ki se bodo skupinsko zaposlili v delavskih zadrugah. »Spodbudno je, da ministrica Anja Kopač Mrak z ekipo na ministrstvu že pripravlja prvo tovrstno pilotno shemo za nedavno ustanovljeno delavsko zadrugo Novi Novoles. Verjamem, da bodo lahko v enakem obsegu te podpore izkoristili tudi delavci, združeni v zadrugo Novi Armal,« pravi Slapnik in ob tem dodaja, da je zelo pomembno, ali bodo tudi na podlagi teh izkušenj odgovorni v državi pripravili ustrezne nove sheme spodbujanja zaposlovanja delavcev v delavskih zadrugah in s tem neposredno prispevali k odpiranju novih, dostojnih delovnih mest.