Konec tega meseca bodo lahko vozniki osebnih avtomobilov tudi pri vožnji skozi cestninsko postajo Pesnica na štajerski avtocesti nekoliko bolj pritisnili na plin – skoznjo bodo lahko ob lepem vremenu peljali s 60 kilometri na uro – saj bo Dars odstranil sredinske betonske otoke. Pesnica bo tako že sedma delno preurejena čelna cestninska postaja od osmih, ki si jih je zadal Dars polepšati še pred uvedbo elektronskega cestninjenja.
Pri upravljalcu slovenskih avtocest so pojasnili, da cestninsko postajo preurejajo v sklopu zadnje faze obnove vozišča na dvokilometrskem odseku med Pesnico in Šentiljem, pri čemer bodo sočasno zakrpali še dva mostova. Trenutno izvajalec del – obnove sta se družno lotila murskosoboško podjetje Pomgrad in ljubljanska izpostava avstrijskega Strabaga – obnavlja smerno vozišče proti Šentilju, tako da promet poteka dvosmerno po že obnovljeni drugi polovici avtoceste.
Usoda Vranskega ostaja uganka
Z odstranitvijo zapor na avtocestnem odseku Pesnica–Šentilj konec meseca se bodo po zagotovilih Darsa za nekaj časa tudi končale tegobe uporabnikov štajerske avtoceste, na kateri so letos izvedli najobsežnejša obnovitvena dela. Usoda čelne cestninske postaje Vransko, ki jo je Dars kanil še letos porušiti do temeljev, je za zdaj namreč nejasna, saj ministrstvo za infrastrukturo in prostor ni odobrilo soglasja za nadomestno cestninjenje nevinjetnih vozil na cestninski postaji Kompolje, zato je Dars javni razpis za izvajalca rušitvenih del prekinil. Zakaj ne predlagajo spremembe uredbe o cestninskih cestah in cestnini, ki bi omogočila cestninjenje v Kompoljah, nam na pristojnem ministrstvu niso odgovorili.
Po besedah Marjana Kolerja z Darsa bodo tako na štajerskem avtocestnem kraku najmanj do konca zime izvajali zgolj redna vzdrževalna in – po potrebi – nujna sanacijska dela. »V prihodnjem letu pa je med večjimi projekti predvidena sanacija betonskega vozišča v predoru Pletovarje na odseku med Celjem in Slovenskimi Konjicami, a točen termin za zdaj še ni določen. Najprej bo treba izdelati projektno dokumentacijo, na podlagi katere bo mogoče načrtovati sanacijo betonskega vozišča,« je razložil Koler.
Začenja se gradnja protihrupne zaščite pri Uncu
So pa pri Darsu te dni poskrbeli, da je spet stekel 61 milijonov evrov vreden evropski projekt gradnje protihrupne zaščite na najbolj obremenjenih odsekih slovenskih avtocest. Za skupno 31,2 kilometra novih protihrupnih ograj bo Bruselj iz kohezijskega sklada prispeval kar 43 milijonov evrov. A čeprav je Dars načrtoval gradnjo protihrupnih ukrepov na petih avtocestnih odsekih že pred dobrim letom, so za zdaj dela stekla le na najmanjšem predvidenem odseku Malence–Šmarje - Sap, kjer naj bi dela končali do konca tega meseca, in 3,8 kilometra dolgem odseku Unec–Postojna. »Prva faza – pri Uncu – bo predvidoma zaključena do začetka decembra, dela pa se bodo nato nadaljevala po koncu zime,« je napovedal Koler in dodal, da se je končno razpletla tudi zgodba s pritožbami na javni razpis za gradnjo protihrupnih ograj na odseku Brezovica–Vrhnika.
»Državna revizijska komisija je zavrnila pritožbo enega od ponudnikov in s tem je postopek oddaje javnega naročila pravnomočno zaključen. V teku je sklenitev pogodbe z izbranima ponudnikoma, podjetjem Rafael iz Sevnice, ki je vodilni partner pri projektu, in družbo SŽ – Železniško gradbeno podjetje iz Ljubljane. Pogodbena vrednost projekta je skoraj 9,5 milijona evrov,« je povedal Koler.
Gradnja 11 protihrupnih ograj na 7,6 kilometra dolgem odseku med Brezovico in Vrhniko naj bi se torej začela spomladi, ko naj bi se ukrepov za blaženje udarnega zvoka lotili tudi na štajerski avtocesti, in sicer na odsekih Dramlje–Celje in Celje–Arja vas. Skrajni rok za dokončanje vseh protihrupnih ukrepov, ki so uvrščeni v evropski operativni program okoljske in prometne infrastrukture, je konec leta 2015.
