V kabinetu predsednice vlade Alenke Bratušek so včeraj potrdili, da datum njenega obiska v Moskvi, na katerem se bo odločalo o usodi milijarde evrov vrednega slovenskega dela plinovoda Južni tok, še ni določen. Na dan pa prihajajo tudi informacije, da je njen predhodnik Janez Janša ob lanskem podpisu sklepa o končni investicijski odločitvi Gazpromu prodajal tudi državni delež v Petrolu. Tudi zato je vprašanje, ali in kako bodo zagotovila in ponudbe, ki jih je Janša dajal v Moskvi, vplivale na nadaljnje dogovore z Rusijo.
Potem ko smo včeraj v Dnevniku razkrili, da Rusija in Gazprom od slovenske vlade zahtevata jasen odgovor, ali je Slovenija plinovod Južni tok pripravljena graditi tudi mimo pravil EU, so iz kabineta Bratuškove sporočili, da »bo predsednica vlade Rusijo obiskala še v letošnjem letu«. Na vprašanje, kakšno stališče do plinovoda bo ob morebitnem srečanju predstavila ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, iz kabineta niso neposredno odgovorili. Pojasnili so le, da »bo plinovod Južni tok ena od tem pogovorov, ki jih bodo predstavniki držav opravili na srečanjih«.
Da je od trdnosti zagotovil o plinovodu, ki jih namerava slovenska stran dati ruski, zelo verjetno odvisno, ali bo Putin sploh našel čas za Bratuškovo, nam je že v zadnjih dneh potrdilo več virov. Za kakšno taktiko v razmerju do Rusov se bo v prihodnjih tednih odločila predsednica vlade, za zdaj ni znano. A slovenska stran je bila v podobnem položaju že novembra lani, ko je Moskvo obiskal Janša. Takrat so bili v Gazpromu ob usklajevanju zadnjih podrobnosti dokumenta, ki je pomenil uradni začetek projekta Južni tok v Sloveniji, pripravljeni predlagati celo preložitev Janševega obiska.
Janšev svetovalec pritiskal in na mizo vrgel še Petrol
Da se to ne bi zgodilo, so poskrbeli kar v Janševem kabinetu. Tudi tedaj je bil največji trn v peti Rusov direktor Plinovodov Marjan Eberlinc. Po naših informacijah je namreč tedanji Janšev svetovalec za energetska vprašanja Matjaž Novak, ki je vodil tudi nadzorni svet Geoplina, pritiskal na Eberlinca, naj vendarle podpiše dokument, iz katerega je želel Gazprom izločiti nekatere sporne člene. Ti so od Plinovodov in Gazproma zahtevale strogo upoštevanje evropske zakonodaje. Ta je tudi danes jabolko spora med slovensko in rusko stranjo. Tudi lani naj bi vlogo »oficirja za zvezo« pri dogovorih med rusko in slovensko stranjo odigral Aljoša Ivančič, prokurist kranjskega podjetja Comita, ki je poslovno tesno vezano na Gazprom. Z njim namreč namerava ob trasi Južnega toka med bolgarsko črnomorsko obalo in Italijo zgraditi optično omrežje. Ivančič sicer Gazpromu v Sloveniji že skoraj desetletje pomaga odpirati vrata, kar mu omogoča dostop do političnih odločevalcev vseh barv.
Kmalu se je izkazalo, da je imel Novak za pomoč Gazpromu dober razlog. Hkrati je namreč po naših informacijah na mizo Rusov iz Janševega kabineta prišel tudi predlog, da bi se skupaj s podpisom končnega dogovora o Južnem toku odprli tudi pogovori o prodaji Petrola. To idejo naj bi v pogajalski eter spravil prav Novak. Kot smo neuradno izvedeli, je slovenska stran s tem predlogom sprva seznanila Leonida Čugunova, visokega uslužbenca Gazproma, ki je v ruskem energetskem velikanu zadolžen za projekt Južni tok. Novaka nam včeraj ni uspelo priklicati.
Ruse zanima le večina delnic Petrola
V Gazpromu so idejo, da bi se o prodaji Petrola pogovarjali ob novembrskem obisku Janše v Moskvi, sprva zavrnili. Toda po naših podatkih so že v prihodnjih mesecih resneje preučevali možnost lastniškega vstopa v Petrol. Ta je nato po sestopu Janševe vlade padla v vodo. Razlog: Rusi bi se o nakupu Petrola pogovarjali le, če bi bilo naprodaj več kot 25 odstotkov delnic družbe. To pomeni, da bi morala država prižgati zeleno luč za prodajo 28 odstotkov delnic, ki sta v lasti Soda in Kada. A vlada Bratuškove vsaj do zdaj tega namena uradno nima. Ravno nasprotno, tudi v predlogu novega energetskega zakona, ki ga je vlada sprejela prejšnji mesec, je pustila določilo, da mora vsak od delničarjev, ki bi v osnovnem kapitalu Petrola presegel 25-odstotni delež, pred tem dobiti njeno soglasje. To pa posledično močno zmanjšuje tudi zanimanje mednarodnih energetskih družb za nakup 18 odstotkov delnic Petrola, ki jih že več let prodajata Istrabenz in skupina petih bank.
Ob tem velja spomniti, da je Janševa vlada Rusom Petrol tako ali drugače ponujala že leta 2006. Avgusta tega leta sta namreč Petrol, ki ga je takrat vodil Marko Kryžanowski, in Lukoil podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja, na katerega bi slovenski naftni trgovec prenesel bencinske servise. Že leta 2007 je projekt padel v vodo. Potem ko je Janša junija 2007 odpovedal obisk foruma v Sankt Peterburgu, kjer naj bi se ločeno sestal s Putinom in prvim možem Lukoila Vagitom Alekperovom, sta se Petrol in Lukoil konec leta 2007 tudi uradno razšla. Uradno zaradi različnih pogledov na vrednost bencinskih servisov, ki bi jih Petrol vložil v skupno podjetje.