Odpadki ponujajo številne priložnosti

Kdo bo kmetoval?

Toda predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije Boris Fras opozarja, da so to izračuni tistih, ki sedijo v pisarnah. Napore Umanotere in usmerjanje pozornosti na zelena delovna mesta sicer podpira, vendar poudarja, da bo treba razmišljati bolj realno. »Kdo bo kmetoval? Mislite, da bo tistim, ki končajo fakulteto in jim nič ne znese, na njivi zneslo? Sam sem imel opraviti z najmanj stotimi mladimi magistri in doktorji, samo eden od njih si je ustvaril kmetijo.« Kajti kmetovanje zahteva 24 ur na dan in vse življenje, pri tem pa odpovedovanje marsičemu, kar je sicer za ljudi običajno. »Kmet dostikrat nima niti toliko časa, da bi šel v trgovino,« pripoveduje Fras.

Kmetov je tako vsak dan manj in ne več. Vsako leto pri nas ugasne kar okoli tisoč kmetij in ogromen dosežek bi zato bil že ohranjanje števila slovenskih kmetij na obstoječi ravni, pravi Fras.

Samo s ponavljanjem mantre o zelenih delovnih mestih teh ne bo več niti v lesnopredelovalni industriji. »Ko smo imeli vse, od znanja in razvojnih oddelkov do oblikovalcev svetovnega ranga, ko je bilo mogoče naše izdelke prodajati po vsem svetu, smo delovna mesta izgubili. Kako bodo zdaj, ko ljudje ne znajo več obdelovati lesa, ko niso konkurenčni, ko se na trgu ne dokazujejo, saj drugače ne bi vsi hodili kupovat v Ikeo, kar naenkrat nastala nova delovna mesta,« se sprašuje Fras.

Malo manj besed, malo več strategije

Kot pravi, lahko spremembe načrtujemo le na dolgi rok, če si jih zares želimo, pa bo zanje potrebnih tudi veliko več naporov, in to ne le kmetijskega ministrstva. Ustvarjanja zelenih delovnih mest se je treba lotiti celovito, tudi prek univerzitetnih razvojnih centrov, promocijskih akcij, subvencij..., našteva Fras. »Vsaj na področju kmetijstva se je izkazalo, da samo romantika in želja nista dovolj.«

Da množičnega odpiranja zelenih delovnih mest ni pričakovati, dokler bodo odločevalci okolje varovali le z besedami, je prepričana tudi vodja projekta centrov ponovne uporabe USE-REUSE Marinka Vovk. V okviru tega projekta so doslej skupno ustvarili dvanajst zelenih delovnih mest, od tega sedem za težko zaposljive skupine prebivalstva. A lahko bi jih še mnogo več. Kajti za 10.000 ton odpadkov lahko na odlagališču poskrbi že en sam delavec, medtem ko je za njihovo obdelavo v centru ponovne uporabe, kjer popravljajo, obnavljajo in na novo uporabljajo izdelke, ki jih lastniki iz takšnih in drugačnih razlogov zavržejo, potrebnih deset ljudi. »Po podatkih EU se ocenjuje, da bi s popolnim izvajanjem zakonodaje o odpadkih – torej predvsem s preprečevanjem, ponovno uporabo in recikliranjem odpadkov – na leto prihranili 72 milijard evrov, povečali letni promet sektorja EU za ravnanje z odpadki in recikliranje za 42 milijard evrov ter do leta 2020 ustvarili več kot 400.000 delovnih mest,« navaja Vovkova.

A čeprav so odpadki po njeni besedah eden izmed najbogatejših virov na planetu in ponujajo številne nove priložnosti, Slovenci v njih še vedno vidijo predvsem – odpadke. To se bo moralo spremeniti, pri čemer poleg politike obstoj in delovanje zelenih delovnih mest pogojuje tudi ekološka zavest vsakega posameznika. »Končni potrošnik je tisti, ki se odloča, ali bo kupil lokalno in z zelenimi delovnimi mesti proizveden izdelek, ali pa je zanj pomembno le, da je najceneje,« poudarja Vovkova.

Zelene stene niso dovolj

Kljub temu so odpadki področje, ki se po njenih besedah ob ekološkem kmetijstvu, trajnostnem turizmu, učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije ter socialnem podjetništvu ponaša z največ zelenimi delovnimi mesti v Sloveniji. Toda ob tem Vovkova opozarja, da vsako delovno mesto na teh ali katerem drugem področju ni vedno zeleno ali vsaj ne tako zeleno, kot se zdi na prvi pogled. Zato je pomembno, da so učinki posameznega zelenega delovnega mesta tako na varstvo okolja kot na ljudi merljivi. »Pri nas želi marsikatero podjetje kar čez noč postati zeleno. Nekateri tudi tako, da si enostavno prebarvajo zidove in spremenijo celostno grafično podobo,« pripoveduje.

Da določanje zelenih delovnih mest in predvsem možnosti za njihov razvoj ni najbolj enostavno, ugotavljajo tudi avtorji analize o potencialih za razvoj zelenih delovnih mest v sosednji Avstriji, ki jo je naročila njihova zvezna delavska zbornica. Kajti zelena delovna mesta se lahko med seboj močno razlikujejo že znotraj ene panoge. »Kmetje, tudi konvencionalni, se vsak dan tisočkrat sprehodijo gor in dol po svojem okolju in večina jih pri tem razvije neki čut in odgovornost do te kulturne krajine. Kdor svoje pridelke goji v rastlinjakih, tega ne briga za okolje,« tanke linije med bolj ali manj okoljsko sprejemljivimi praksami, pa četudi gre v vseh primerih za tako želeno lokalno pridelavo hrane, riše Fras.

Kaj pa kakovost zelenih zaposlitev?

Poleg tega zelenih delovnih mest ne bi smeli obravnavati le z vidika njihovih učinkov na okolje ali koliko novih zaposlitev bi z njimi pridobili, temveč bi se morali vprašati tudi, o kako kakovostnih zaposlitvah govorimo, opozarja omenjena avstrijska študija. Za klasične okoljske sektorje, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in gradbeništvo, so recimo značilni težki fizični pogoji dela, visoka zdravstvena tveganja delavcev in prekerne oblike zaposlovanja. Avtorji študije pa opozarjajo, da podjetja s prestrukturiranjem, ki pogosto spremlja njihov prehod na zelena delovna mesta, mnogokrat te pogoje dela še poslabšujejo. »Trajnostno naravnano podjetje se usmerja v zeleno delovanje tudi na področju socialne komponente, kjer krepi zavest o pomenu vrednotenja znanja in kapitala, ki je v ljudeh,« poudarja tudi Vovkova.

Odvisno bo od evropskega denarja

Usoda razvoja zelenih delovnih mest v Sloveniji v prihodnjih letih je močno odvisna od prioritet in evropskih sredstev, ki bodo v okviru naslednje finančne perspektive 2014–2020 po področjih dokončno razdeljena decembra, toda vsaj za njegov resor so dogovori bolj ali manj sklenjeni, pravi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Tako želijo na področju kmetijstva in proizvodnje hrane povečati trenutno 70-odstotno samooskrbo Slovenije, saj glede na avstrijske študije vsak dodaten odstotek samooskrbe prinese okoli 1000 novih delovnih mest. V ta namen zdaj promovirajo slovensko hrano tako v javnih zavodih (resorni ministri so jim poslali okrožnico s priporočili oziroma navodili za naročanje lokalne hrane) kot med potrošniki. V naslednjih sedmih letih želijo v kmetijstvo pripeljati tudi 4000 do 5000 mladih prevzemnikov kmetij. Vsako leto jim bodo zato razdelili za okoli 15 milijonov evrov neposrednih začetnih spodbud, 15 milijonov evrov na leto jim bo na voljo prek tehnoloških razpisov zanje, poleg tega pa bo mladi kmet v obdobju petih let lahko prejemal 25 odstotkov višje plačilo za hektar kot drugi upravičenci do tega denarja.

Povečale se bodo tudi investicije na področju gozdarstva in lesarstva, in sicer s 25 milijonov evrov v sedanji finančni perspektivi na 50 milijonov evrov v naslednji. Ministrstvo je že začelo objavljati ciljne razpise za mehanizacijo na tem področju. Letos poteka tudi že drugi razpis za lesnopredelovalne centre primarne proizvodnje, ki je tako kot prvi težak šest milijonov evrov. Poleg tega skušajo po Židanovih besedah z različnimi akcijami povečati uporabo slovenskih izdelkov, z gospodarskim ministrom Stankom Stepišnikom pa sta tudi že dogovorjena, da bosta skušala obvezni delež uporabe volumenskega lesa v javnih gradbenih investicijah v okviru zelenega javnega naročanja spet povečati s 15 na 30 odstotkov. Medtem ko zaznavajo pozitivne trende na področju obrtništva in malega podjetništva, so problem za zdaj še vedno velika lesarska podjetja, ki imajo velike likvidnostne težave, še pravi minister.