Brez računalnika si ne predstavlja več življenja
»Gostinci so bili navajeni, da sem vedno prišel do sekunde točno. Ko sem se začel učiti računalništva, pa je čas tako hitro tekel, da sploh nisem čutil lakote in sem pogosto zamudil na kosilo. Rekel se jim: »Jaz noter padel.si. Potem me niso nič več spraševali. Takoj jim je bilo vse jasno,« pravi malo za šalo, malo zares zgovorni upokojenec, ki se je na brezplačno delavnico prijavil ravno zato, ker se je vedno, kadar se je v družbi govorilo o računalništvu, počutil manj vrednega, saj ni imel pojma, o čem teče debata. Zdaj lahko o računalništvu razpreda na dolgo in široko. V dveh letih se je ogromno naučil, življenja brez računalnika pa si seveda sploh ne zna več predstavljati.
Silvester Mehtih je bil samo eden izmed številnih ljudi, ki so se v zadnjih šestih letih vključili v projekt Center vseživljenjskega učenja Savinjska, ki ga je s pomočjo partnerjev in denarja iz Evropskega socialnega sklada izpeljala Ljudska univerza Žalec. Projekt je zdaj zaključen, direktorica prof. Franja Centrih pa z zadovoljstvom ugotavlja, da so vsem prebivalcem regije, še zlasti ranljivim ciljnim skupinam, uspeli zagotoviti najširši dostop do svetovanja, informiranja in različnih oblik učenja.
Projekt je bil zasnovan na široko in je poleg svetovalnega središča, kjer lahko odrasli še vedno dobijo vse podatke o izobraževanju, vključeval tudi center za informiranje in poklicno svetovanje, borzo znanja, kariernice za dijake, motivacijske delavnice za spodbujanje e-učenja, izobraževanje za aktivno državljanstvo, podjetniške delavnice in osemnajst izjemno obiskanih točk vseživljenjskega učenja, ki so bile razpršene po 18 različnih lokacijah v Savinjski regiji. Tam so imeli ljudje na voljo učna gradiva in usposobljenega mentorja, ki jim je pomagal in jih podpiral pri samostojnem učenju.
Tuji jeziki in računalništvo najbolj pritegnili
Najpogosteje so se odločali za učenje tujih jezikov in računalništva, radi pa so prihajali tudi na različna predavanja in izobraževalne delavnice. Vse je bilo seveda brezplačno, kar je bilo zlasti za brezposelne in upokojence zelo pomembno, saj si marsikateri plačljivih izobraževanj finančno ne more privoščiti.
Aleksandra Škoflek je Makedonka, z družino živi v Žalcu in si zelo želi, da bi po rojstvu drugega otroka, ki je že na poti, dobila službo v vrtcu. Ker je zelo vedoželjna, je odšla na Zavod za zaposlovanje in uslužbenkam povedala, da je njena največja želja dokončati študij. Vključila se je v projekt, se po dveh letih trdega dela izšolala za pomočnico vzgojiteljice, hkrati pa se naučila bolje govoriti slovenski jezik. Nad projektom je bil navdušen tudi upokojeni Iztok Herič iz Rogaške Slatine, ki je bil celo nagrajen z oskarjem za učenje za leto 2013. »Najprej sem se vključil, ker sem se želel naučiti italijanščine in poglobiti znanje iz angleščine, potem pa sem kot prostovoljec okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje poučeval računalništvo. Bilo je zares prijetno in zabavno,« nam je pripovedoval Slatinčan, ki je tudi velik ljubitelj fotografije in brez svojega fotoaparata ne gre nikamor. Z navdušenjem je fotografiral zanimive utrinke z učnih delavnic, jih objavljal v biltenu Vseved, najboljše fotografije pa je ob zaključku projekta predstavil tudi v posebni fotoknjigi. Direktorica Ljudske univerze Žalec Franja Centrih je ob zaključku projekta dejala, da bodo skupaj s partnerji iskali nove vire financiranja, saj si vsi želijo, da bi različne oblike vseživljenjskega učenja nadaljevali tudi v prihodnje.
