Letos mineva 90 let od ustanovitve najstarejše radiološke ustanove v Sloveniji. Po besedah predstojnice Kliničnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana Darje Babnik Peskar je bil v tem času v radiologiji narejen ogromen napredek. Ta je omogočil tudi, da uspešno odstranjujejo strdke iz arterij v možganih, ki povzročajo kapi.
Na kliničnem oddelku za radiologijo UKC Ljubljana je trenutno zaposlenih 263 oseb, med njimi 49 specialistov radiologov. Babnik-Peskarjeva je na novinarski konferenci ob 90-letnici povedala, da so na oddelku lani opravili okoli 300.000 diagnostičnih in intervencijskih radioloških posegov.
Čeprav so prvo radiološko ustanovo v Sloveniji ustanovili leta 1923 – Rentgenski inštitut za Slovenijo in Istro v ljubljanski bolnišnici – pa so prvi rentgenski aparat kupili že leta 1900, pet let po odkritju rentgenskih žarkov. Predsednik Združenja radiologov Slovenije Dimitrij Kuhelj je povedal, da se je raba rentgenskih aparatov po prvi svetovni vojni povečala, zato je sledila ustanovitev inštituta.
Pogledajo tudi na celično raven
»V zadnjih desetih letih je radiologija doživela razcvet,« je povedala vodja nevroradiologije na inštitutu Katarina Šurlan Popovič. »Prej se je rentgen vedno razumeval kot stroka, ki pokaže, kako tkivo zgleda,« je dejala in dodala, da se je z razvojem pokazala potreba po tem, da se pogleda tudi na celično raven, torej kako organ deluje in kako je videti njegova notranja struktura.
To omogočijo funkcionalne slikovno preiskovalne metode, ki temeljijo na bioloških značilnostih tkiva, kot so gostota celic, prekrvavitev in metabolizem celic. Primer take metode je difuzijsko slikanje z magnetno resonanco, kjer je signal oziroma slika odvisna od gibanja molekul vode prek celične membrane. Uporabljajo ga za ločevanje različnih tumorjev, ocenjujejo uspešnost zdravljenja tumorjev in prepoznavajo vnetja.
Na kliničnem inštitutu za radiologijo se tako danes poleg diagnostike med drugim ukvarjajo tudi z zdravljenjem bolezni, postavljajo žilne opornice, odstranjujejo strdke iz arterij v možganih ter širijo arterije pri sladkornih bolnikih, s čimer omogočajo celjenje ran ter hojo, ki pripomore k boljšemu počutju in večji aktivnosti bolnikov. Terapevtske posege izvajajo tudi na urološkem in gastro-abdominalnem področju, kjer z metodami intervencijske radiologije nadomeščajo obsežne in zahtevne operacije. Vse pogosteje so vključeni tudi v onkološko zdravljenje.
Napredek v zdravljenju možganske kapi
Po besedah Šurlan-Popovičeve je bil revolucionaren pojav MRI in CT perfuzije, s katero preverijo pretok krvi v tumorju, tkivu ali organu in ga izmerijo. »Ta metoda se je zelo izkazala v nevroradiologiji, predvsem pri akutni možganski kapi,« je povedala in pojasnila, da s tem lahko ugotovijo, katere bolnike lahko še zdravijo in jim na ta način omogočijo vrnitev v normalno življenje.
V večini primerov pride do možganske kapi zaradi nenadne zapore možganske arterije zaradi strdka krvi. Področje možganov, ki ga ta arterija prehranjuje, ostane brez kisika in prehrane ter začne hitro odmirati. Idealno je, če lahko krvni strdek čim prej odstranijo in ponovno vzpostavijo pretok in oskrbo možganov s krvjo. Vodja intervencijske nevroradiologije Zoran Miloševič je povedal, da so leta 2007 med prvimi na svetu začeli uvajati znotrajžilne metode odstranitve krvnih strdkov vzporedno ali v sodelovanju s podobnimi centri v Švici in Nemčiji. V sodelovanju z nevrologi z Nevrološke klinike so tako razvili doktrino hitre in učinkovite terapije možganske kapi, ki pa jo je treba izvesti v največ šestih urah od prvih znakov kapi. Po Miloševičevih besedah so v štirih letih opravili več kot 300 takšnih posegov, letos pa okoli 50.
Starost je značilnost nekaterih aparatov, ki jih uporabljajo na inštitutu. V kratkem bodo sicer dobili nov večnamenski aparat, ki bo nadomestil dva, stara 21 in 22 let. Babnik-Peskarjeva je pojasnila, da so se aparati v zgodovini inštituta nadomeščali takrat, ko so se dokončno pokvarili, in ne takrat, ko bi si želeli. Tako je trenutno 67 odstotkov aparatov starejših od sedem let. lo