Rešitev (sveta) je na našem krožniku

Hrana, ki jo jeste, vpliva na vaše zdravje in počutje – še posebej, če je na vašem jedilniku tudi meso, trdi dr. William Tuttle, pisec, pedagog, pianist in skladatelj, ki je na ameriški univerzi Berkley opravil doktorat na temo poučevanja intuicije. V knjigi Hrana za mir pojasnjuje nevidne povezave med našo prehrano in med izvorom širšega razpona problemov – psiholoških, socialnih in duhovnih, kot tudi zdravstvenih in okoljskih, s katerimi se srečujemo. Izvor večine hudih problemov, s katerimi se skozi zgodovino in tudi danes srečuje človek, je po njegovem uživanje živalske hrane. Temeljni premik v človekovem ravnanju in vrednotah se je po Tuttlovem mnenju zgodil pred 10.000 leti, ko so nomadska plemena iz kurdskega gorovja v Iranu začela udomačevati ovce in kasneje še druge živali in sprožila revolucijo s strahotnimi posledicami. Stare živinorejske družbe v zaprtih živalih niso videle le hrane, bile so tudi njihovo bogastvo, trgovalno sredstvo, varnost in oblast. Prvi kapitalisti so bili živinorejci, ki so se bojevali za zemljo in kapital, piše Tuttle. S tem so prišle do prevlade »moške« vrednote: medtem ko je gojenje rastlin in vrtnarjenje bolj žensko delo, ki zahteva nego in delovanje v skladu z naravnimi cikli, pa je živinoreja moško delo, ki zahteva nasilno moč za brzdanje, nadzorovanje, čuvanje, kastracijo in na koncu klanje živali. Današnja družba je sodobno nadaljevanje živinorejske družbe: živali še vedno jemljemo kot koristno blago, ki si ga lahko lastimo, uporabljamo in pojemo. V širšem smislu nam koristno blago predstavljajo tudi narava, zemlja, viri in ljudje, zato si jih lahko lastimo, jih uporabljamo in izkoriščamo. Popredmetenje živali tako po Tuttlu označuje zadnjo pravo revolucijo v naši družbi, ki je popolnoma spremenila človeški odnos do živali, božanskega in soljudi. Zdi se, da so vojna, živinoreja, zatiranje žensk, kapitalizem in želja po več kapitala medsebojno povezani že od začetka popredmetenja velikih živali, saj ima človekova nehumanost do sočloveka korenine v naši nehumanosti do drugih živali, razmišlja avtor.