UKC Maribor je že julija 2010 prejel sodobni Siemensov mamograf, nakar so opremili tudi 353 kvadratnih metrov prostorov za delovanje Dora centra Maribor in usposobili radiologa Tomaža Frangeža ter osem inženirjev radiologije. Na dragi napravi se je potem dolgo nabiral prah, ker se na državni ravni niso mogli dogovoriti, kako naj bi se plačevalo izvajanje programa.
Letos jim je navsezadnje vendarle uspelo sprejeti dogovor, po katerem bodo v Mariboru do nadaljnjega opravljali le presejalne teste. Ko bo mariborski center dočakal popolno kadrovsko strukturo s tremi dodatnimi radiologi in bodo začeli delovati kot celovit diagnostični center, bodo lahko pregledali približno 7000 žensk na leto. Na državni ravni bi skupaj z Onkološkim inštitutom in mobilno enoto v Posavju pregledali okoli 30.000 žensk na leto. To pa bistveno zaostaja za dejanskimi potrebami.
Program Dora bi moral po prvotnih načrtih po vsej Sloveniji zaživeti že lani in bi z njim morali pregledati 100.000 žensk na leto. Vendar to s sedanjimi kadrovskimi in tehničnimi zmogljivostmi ne bo nikoli izvedljivo. Če bo nekoč program Dora zaživel v predvidenem obsegu, si onkologi obetajo 30-odstotno zmanjšanje umrljivosti zaradi raka dojk. Če zdaj letno pri nas zaradi te bolezni umre približno 400 žensk, bi program Dora ohranil pri življenju 130 žensk.
Društvo Europa Donna je pred časom izpostavilo vprašanje, zakaj v program niso vključene tudi druge regije. O tem je minuli mesec potekala razprava na Goriškem, kjer ženske za rakom dojk obolevajo pogosteje kot drugje po Sloveniji. Kadivec je včeraj poudaril, da je prvotni načrt predvideval doseganje cilja že leta 2012. »To se doslej žal ni zgodilo, upamo pa, da se bo čim prej,« je menil Kadivec. Za stroške pregledov vseh žensk v Sloveniji med 50. in 69. letom starosti (teh je 262.000) bi potrebovali 10 milijonov evrov. Tega denarja pa država doslej ni bila zmožna ali voljna zagotoviti.