Brez hrabrosti

Zelo nerad kritiziram trenerje, toda vodenje Luke Slabeta včeraj ni bilo po mojem okusu. Tekmo je treba začeti z dobrimi igralci, a ob koncu niza morajo biti na terenu najbolj izkušeni odbojkarji. Včeraj so bili v ključnih trenutkih na igrišču otroci, potem so pa oni krivi za izgubljeno tekmo. To ni spodbudno za njihovo rast. Marsikaj bi se moralo popraviti za ta rang tekmovanja. Lahko bi zmagali. Če ne bi podarili drugega niza, bi se vse drugače zasukalo. Stabilna sta bila oba tujca, Anđelko Ćuk in Milan Rašić.

V zaključkih nizov bi moral igrati Matija Pleško. Je zelo izkušen. Ko je še igral pri meni, sem ga klical nindža. Je zelo hraber človek. Ne samo končati nizov, tudi začeti bi jih moral. Videl sem, da se je ogreval kar tri nize. Trener mu je vseskozi dajal signale, da bo šel v igro, a nikoli ni šel. V takšnem položaju lahko igralca premaga stres. Najprej se mobiliziraš, a v tej mobilizaciji zgoriš. Natančno to se je zgodilo s Pleškom. Prav to je glavni razlog, da mi vodenje tekme ni bilo všeč.

Če imaš visoke cilje, moraš imeti veliko energije. Fizične, mentalne in emocionalne. Včeraj tega nisem videl. Javnosti ne zanima, če je v klubu slaba situacija. Igralci se morajo zavedati, da nastopajo javno, da jih s tribun gledajo mama, oče, bratje, sestre ter da so mnogim vzorniki. Javnost nič ne vpraša, ali ima igralec plačo ali ne, ampak hoče zmago.

Takoj po tekmi sem se pogovarjal s številnimi nekdanjimi soigralci. Vsi so mi rekli, da ACH Volley včeraj ni imel jajc. Ni bilo hrabrosti. Če trener Slabe trdi, da so se igralci borili, se s tem ne strinjam. V njegovi ekipi se dogaja nekaj podobnega kot v slovenski rokometni reprezentanci. Igralci mislijo, da so zvezdniki, pa niso.