Med zanimivejše novosti novele zakona o varstvu kulturne dediščine gotovo sodi uvedba nagrajevanja naključnih najditeljev arheoloških najdb. Vlada je novelo zakona že potrdila, zdaj čaka le še na potrditev v državnem zboru.
Z nagrajevanjem za arheološke najdbe želi ministrstvo spodbuditi ljudi, da najdbe predajo javnim zbirkam, saj danes »pogosto nezakonito zaidejo na mednarodni trg starin«. Pričakujejo, da se bo z nagrajevanjem povečalo število prijavljenih najdb in da bo ta ukrep prispeval k povečanju zavesti ljudi o pomenu dediščine. Na kulturnem ministrstvu pričakujejo, da bodo tako pridobili novce, orožje, druge kovinske predmete in gradiva iz drugih materialov, ki so posebnega pomena za arheološko znanost.
Pomen najdbe bodo presojali v muzejih
Višji kustos iz ljubljanskega Mestnega muzeja Martin Horvat tak ukrep podpira, saj se mu zdi prav, da država spodbuja najditelje, naj različne predmete ponudijo muzejem in arhivom, ki bodo ne samo ustrezno ohranili kulturno dediščino, temveč bodo dostop do teh predmetov omogočili bistveno širšemu občinstvu kot v zasebnih zbirkah.
Na ministrstvu so opozorili, da bo poseben ali izjemen pomen naključne najdbe presojal državni ali pooblaščeni muzej. Da bi se zavarovali pred prevaranti, bodo morali najditelji morebiten arheološki artefakt pustiti nepoškodovan na mestu in v položaju, v katerem so ga našli, najpozneje naslednji delovni dan pa bodo morali o najdbi obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki bo presodil avtentičnost najdiščnih okoliščin. Preventivni ukrepi, ki jih predvideva predlog zakona, so po Horvatovem mnenju zelo pomembni, da preverijo vse morebitne sumljive okoliščine. Opozoril je, da tudi danes, ko v muzej pridejo ljudje z najdbami večjih vrednosti, vedno preverijo, ali je ta stvar mogoče na seznamu ukradenih predmetov.
Nagrajevanje poštenih najditeljev kulturnih spomenikov je slovenska zakonodaja sicer poznala v času Jugoslavije, saj je zakon o varstvu kulturnih spomenikov v Ljudski republiki Sloveniji iz leta 1961 določal, da najditelji lahko zahtevajo nagrado. Danes pa nagrado najditeljem po podatkih ministrstva za kulturo dajejo Irska, Madžarska, Švica, Italija, Slovaška in Francija. Slovenski najditelji si bodo lahko obetali nagrado največ v višini vrednosti najdb, kar pomeni večinoma med nekaj deset do nekaj tisoč evrov, so povedali na ministrstvu.
Donatorji se pogosto pojavijo ob tematskih razstavah
Danes zakonodaja sicer ne predvideva nagrade, vseeno pa se na muzeje pogosto obračajo ljudje, ki bi radi prodali svoje najdbe. »Družine recimo po smrti starih staršev najdejo kaj zanimivega in prinesejo pokazat. Najprej nas prosijo, da preverimo, ali je ta reč kaj vredna. Ko jim povemo vsoto, se nekateri odločijo, da nam jo podarijo, drugi pa jo želijo prodati,« je povedal Horvat.
Priznal je, da Mestni muzej trenutno nima denarja za odkupe, zato morajo ponudbe zavrniti. »Ko prodajalcem povemo, da nimamo denarja, si nekateri premislijo in nam vseeno podarijo svojo najdbo,« je dodal Horvat, ki razume, da zaradi precejšnje ekonomske stiske marsikdo poskuša zaslužiti kakšen evro s prodajo starin. Po drugi strani pa je tudi nekaj takšnih ljudi, ki muzeju brez pomisleka podarijo svoje najdbe, kar Horvata veseli, saj so donatorji ob večnem pomanjkanju sredstev izredno pomembni. »Donatorji se pogosto izkažejo ob različnih tematskih razstavah ali predavanjih, ko ugotovijo, da imajo nekaj podobnega doma, to prinesejo s seboj in podarijo muzeju,« je razkril Horvat.
Druga pomembna sprememba zakona je tudi ta, da bi po novem predhodne arheološke raziskave znotraj mestnih, trških in vaških jeder namesto investitorjev kril državni proračun. S tem bi država spodbudila ljudi, da bi si stanovanja urejali v starih jedrih. Prav tako bi država sofinancirala projekte občin, ki bi bili usmerjeni v oživitev spomeniških območij.
