A je temu tako tudi zato, ker tajne službe Slovenije in Hrvaške niso opravile dela, za katerega so plačane in svojih vlad niso pravočasno opozorile, da je Nikola Raguz zelo samosvoj sodnik. Leta 2008, na primer, je v neki pravdi razsojal o tem, ali ima Srbija pravico do utajenih ji nasledstvenih delnic Zagrebačke banke. Čeprav mu je srbska ambasada v Zagrebu dala vedeti, da sta se vladi tajno dogovorili, da Srbija svojih lastniških pravic v banki ne bo uveljavljala, je Raguz sodni postopek enako trmasto nadaljeval in zavrnil predlog, da bi zadevno tožbo odstopil v obravnavo beograjskemu sodišču. Res, čudno nepatriotičen patron je ta sodnik! Dognati bi morali tudi SOVA in SOA, da je Raguz sodnik, ki je svojega predsednika Mesića dvakrat (leta 2008 in 2011) obsodil na 10.000 evrov kazni, ker je predsednik Hrvaške o nekem nadležnem odvetniku trdil, da je zrel za psihiatrično obravnavo. In končno, Nikola Raguz je prav tisti sodnik, ki je letos spomladi odvetnico Privredne banke poslal s sodnije, ker mu je pod nos molila prej omenjeni in s spletne strani hrvaške vlade sprintani hrvaško-slovenski memorandum; še prej je Raguz odvetnici naročil, naj si izvoli to tiskovino najprej overiti pri notarju, če jo želi kot dokaz vložiti v sodni spis.

To, torej tak picajzl je ta zajebani sodnik. Ne v sodni dvorani, v levji kletki mu je mesto.

*Prevod: Bog te živi čestiti sudac!