Samovšečnost ni nič novega. Vsak, ki se pojavi na poziciji, torej ko dobi funkcijo, zgrmi v prepad tega samovšečnega pojavljanja. Naj bo to Gašpar Gašpar Mišič v oddaji Točka preloma ali pa Janez Janša, ki je bil spet gost na tretjem programu nacionalke. Eden ponavlja, kako je najboljši menedžer, drugi daje ves čas občutek, da je edini, ki šteka. Prvi optimist, drugi pesimist. Občutek pa isti. Vsi drugi nimajo pojma oziroma so tako ali drugače ujetniki starega, podaljšane roke stricev iz ozadja, in nesposobni.

Tisti, ki je štekal med gledanjem oddaje Športni izziv, kaj se dogaja na naši smučarski zvezi, je genij. Ponesrečeno vodenje Ervina Čurliča v stilu odprto je ostalo še polno vprašanj, na zalogi smo imeli še polno mnenj, o tem se bomo še pogovarjali, je lahko eden od vzrokov komedije zmešnjav. Drugi vzrok najverjetneje tiči v stoterih interesih, ki se podijo v prostorih zveze. Nepoučeni smo lahko razumeli le to, da je vse skupaj burleska. Ali pa tragikomedija, v kateri eni hočejo vse po starem, Primož Ulaga pa po novem. Ko so vsi zagovarjali statut in dokazovali, da je včasih vse teklo na zvezi kot po maslu, zdaj pa Primož meša vse med sabo in hoče v roke več, kot mu je dovoljeno, me je spomnilo na tiste birokrate, ki ves čas ponavljajo, da je »od nekdaj bilo tako« in zato ni treba ničesar spremeniti. Verjamem, da se vse ne dogaja po etičnih standardih. Ampak etika se je pozabila že takrat, ko so vsi navdušeno ploskali Tomažu Lovšetu, ko je prevzel krmilo smučarske zveze. Juretu Koširju je bilo že stokrat žal, da je verjel v odrešitelja Lovšeta. In če lahko med gosti omizja komu zaploskamo, potem je to Primož, ki je Tomažu rekel ne in spokal iz hiše intrig in nesporazumov. In hvala gospodu Janezu Kocjančiču za ugotovitev, da Primož govori všečno, a to ni v skladu s sistemom. Vsa zgodba nerazumevanja je točno v tem, da s sklicevanjem na sistem, statut, preteklost in etiko ne bomo prišli daleč. Še v drugi tek veleslaloma moški nikoli.

Ja, treba je imeti distanco. Predvsem do tega, kar počneš in govoriš. Naši policaji pa so ugotovili, da je ključni problem, da so šoferji preveč drug za drugim. Nabavili so merilnike in zdaj z viaduktov ocenjujejo, kdo se je komu preveč približal. Načelno smo preblizu vsi. V realnosti so ceste preozke in pločevine preveč, da bi lahko držali distanco. Torej je najbolje, da ostanete kar doma. In z distance gledate, kako nihče natančno ne ve, kaj je prava varnostna razdalja. Doma pa lahko poskrbite še za eno varno razdaljo. Ne glejte več televizij in vseh neumnosti, nerazumljivosti in samovšečnosti, ki špricajo iz dneva v dan…