Pravijo, da so otroci naše največje bogastvo. Eni to sicer cinično merijo v denarju, drugim seveda ni vseeno, kaj se dogaja z njimi. Posebno ne v prometu, kjer so otroci še vedno med najšibkejšimi udeleženci. V avtomobilu niso nujno že sami po sebi zaščiteni, zato so avtosedeži pomemben del te zaščite, to pa k sreči spoznava vedno večji delež staršev. A pri tem, torej pri sami uporabi avtosedeža, lahko nastanejo težave. Celo tako velike, da sedež ne opravlja svoje naloge. Bojan Oblak iz Agencije za varnost v prometu zato pravi: »Če niste prepričani, da sta avtosedež in otrok pravilno pripeta, se nujno posvetujte s strokovnjakom ali s kom, ki ima na tem področju izkušnje. Prevečkrat se namreč dogaja, da je otrok v avtosedežu nameščen napačno ali pa da že avtosedež sam po sebi ni pritrjen pravilno. Varnostni pas naj bo čim bolj ob telesu, tako kot pri odraslih.«

Zgodovina avtosedežev za otroke ni tako kratka, saj je bila prva homologacija, torej predpis, kakšni morajo biti avtosedeži, narejena že leta 1982. »V tem času je bil napredek pri razvoju sedežev ogromen. Naj to ponazorim s primerom primerjave med volkswagnom golfom prve in zadnje, sedme generacije. Vsi vemo, da imata avtomobila enako ime, imata volan in kolesa, glede varnosti pa se ne moreta primerjati. Enako je s sedeži, saj danes le-ti otroško telo bistveno bolj zaščitijo. A kdor misli, da je v današnjem času varno prevažati otroka brez otroškega avtosedeža, mu ponujam primerjavo naletne teže. Odrasla oseba ima pri hitrosti 50 kilometrov na uro naletno težo približno tono in pol. To je tako, kot da bi splezali na vrh strehe stanovanjske hiše in skočili. Zato otroka pripnite v avtosedež pred vsako, še tako kratko vožnjo. Le s tem mu boste jasno sporočili, da mora biti v avtosedežu vedno pripet. Seveda morajo biti tudi voznik in sopotniki pripeti z varnostnimi pasovi,« razlaga Oblak.

Starši dobro seznanjeni s sedeži

Čeprav načelo, da je cenejše tudi manj varno, načeloma vseeno drži, pa je vseeno bolje uporabljati cenejši sedež kakor nobenega. »Opažamo, da prihajajo kupci že kar dobro seznanjeni z določenimi podrobnostmi, veliko jim pomeni varnost in se pustijo podučiti o pravilni namestitvi avtosedeža. Razumljivo je, da je odločitev, kakšen sedež si bodo privoščili, odvisna od denarja, a v prvi vrsti gledajo na varnost in šele potem na druge stvari, kot na primer barvo ali podobno. Sicer pri nas prodamo približno polovico sedežev s sistemom pritrjevanja isofix, ki je sicer dražji, razlika se vrti okoli 120 evrov, a je zato bolj varen. Razlike med sedeži pa lahko znašajo tudi do 400 evrov, a imamo tudi nekaj kupcev, ki so po prometni nesreči prišli po nov sedež in so hoteli enako znamko,« pravi Boštjan Parkelj, vodja oddelka opreme v Baby Centru v ljubljanskem BTC. Rabljenih sedežev ne priporoča, saj bi morali kupci res dobro poznati predhodnega lastnika, ki bi jim iskreno povedal vse o »zgodovini« uporabe določenega sedeža: »Na prvi pogled se mogoče nič ne vidi, a če je avtosedež udeležen v trku s hitrostmi nad 10 kilometrov na uro, se lahko v njem pojavijo določene spremembe, zaradi česar pri naslednjem trku ne bo več opravil svoje naloge. Zato tudi sedežev ne menjamo, pri nakupu rabljenega pa naj velja velika mera previdnosti.«

Sicer pa vodja marketinga pri Baby Centru Saša Fürst dodaja, da je danes pri nas na voljo veliko številno različnih sedežev v zelo širokem cenovnem razponu, in kakovostni izdelki, ki na mednarodnih testih dosegajo najboljše ocene: »V naših trgovinah kljub obstoječemu trgu rabljenih avtosedežev opažamo, da se stranke še vedno v večini odločajo za nakup novega avtosedeža. Največjo varnost sicer zagotavljajo avtosedeži, ki so obrnjeni v nasprotno smer vožnje avtomobila, saj nudijo maksimalno zaščito pred poškodbami vratu in glave ter zagotavljajo večjo zaščito pri stranskem trku. Avtosedeži skupine 0+ so bili doslej edini sedeži, ki so se namestili v nasprotni smeri vožnje in so namenjeni otrokom do 12. meseca starosti. Veliko staršev se prezgodaj odloči za menjavo tako imenovane lupinice in otroka premesti v avtosedež skupine 1 še pred dopolnjenim prvim letom starosti. Zato so se proizvajalci usmerili v razvoj avtosedežev, ki omogočajo, da za otroka do 15. meseca starosti sedež namestimo v nasprotni smeri vožnje, kasneje pa sedež obrnemo, tako da otrok gleda v smeri vožnje.«

Novi predpisi

Julija 2013 je v veljavo stopila nova evropska regulativa I-SIZE, ki med drugim priporoča, da otrok v avtosedežu sedi v nasprotni smeri vožnje avtomobila do svojega 15. meseca starosti in da se skupine avtosedežev ne določajo več glede na težo, ampak starost ter višino otroka. »Kljub prihajajočim novim predpisom bo uporaba avtosedežev s homologacijo ECE-R 44/04 še vrsto let dovoljena, saj se bo nova homologacija (ECE R 129) uvajala postopoma in njej se bodo morali prilagoditi tako proizvajalci avtomobilov kot tudi seveda proizvajalci otroških avtosedežev, ki bodo morali prilagoditi avtosedeže novim skupinam,« pravi Bojan Oblak.

Največja napaka, ki jo lahko naredijo starši, pa je, da otroka ne posedejo v sedež ali ga sploh ne pripnejo. »Neuporaba sedežev je seveda izjemno nevarna, kazen pa znaša 200 evrov. Kaznovalne politike sicer v osnovi ne zagovarjam, bolj sem privrženec preventive na dolgi rok. Ljudi je enostavno treba prepričati, da naj avtosedeže uporabljajo. Zagotovo je otroku najljubše v maminem naročju, a ne v avtomobilu. V avtomobilu je edini primeren prostor prav ustrezen otroški avtosedež, pri čemer je treba poudariti še, da morata biti tako otrok kot avtosedež pravilno in trdno pripeta. Na tem področju ni bilo napredka: še danes jih je namreč več kot polovica slabo ali narobe pritrjenih, s čimer je odstotek enak kot pred desetimi leti,« dodaja Oblak.

Policija nadzira in opozarja

Slabo ali narobe pripeti avtomobilski sedeži ali otroci imajo seveda lahko tragične posledice. Vesna Drole, vodja Sektorja za odnose z javnostmi pri policiji, pravi, da sta po statističnih podatkih smrtnih žrtev v prometnih nesrečah v letu 2012 umrla dva otroka, ki sta bila udeležena v prometni nesreči kot sopotnika in nista uporabljala ustreznega zadrževalnega sistema, v letošnjem letu pa takega primera policija ni zabeležila. »Starši se vedno bolj zavedajo nevarnosti, ki preži na njihove otroke, če v vozilu niso ustrezno pripeti. Zato uporabljajo ustrezne zadrževalne sisteme za otroke. A vedno se najdejo izjeme, zato je nujno, da policija izvaja nadzor na tem področju. Še pomembnejše pa je ozaveščanje udeležencev cestnega prometa na tem področju. Zelo veliko lahko naredimo tudi vsi skupaj, ko brezvestne voznike opozarjamo na napake, na primer pred vrtci, šolami... Velikokrat namreč ne opozorimo niti svojih prijateljev, ki nezaščiteno vozijo otroke v svojih vozilih,« pravi Droletova.