Zimske igre bodo prvič v Rusiji, ki je kot nekdanja Sovjetska zveza že gostila poletne igre v Moskvi leta 1980. Te je v obdobju hladne vojne zaznamoval bojkot velikega števila zahodnih držav, OI v Sočiju pa prihajajo v vrhuncu gospodarske krize, ki je še bolj izostrila finančno sliko organizacije. Stroški za izvedbo iger, sama organizacija naj bi stala prek dve milijardi evrov, segajo v vrtoglave višave.
Ker v mestu ob Črnem morju ni težke industrije, nafte ali plina, bo dodatna sodobna infrastruktura še povečala turistično ponudbo, ki je območju z okrog 430.000 prebivalci že doslej prinašala največ dohodkov. Soči je prvi zimski športni center v Rusiji. Skupaj organizatorji iger gradijo 206 večjih objektov, od katerih jih je neposredno s športom povezanih le 30.
Za turistično infrastrukturo naj bi po uradnih podatkih porabili okrog 2,5 milijarde evrov, za olimpijske objekte 500 milijonov, za prometno infrastrukturo 270 milijonov in za oskrbo z električno energijo 100 milijonov evrov. Kritiki opozarjajo, da zaradi optičnega zmanjšanja proračuna v to niso vštete milijarde, ki jih za izgradnjo infrastrukture namenjajo državna podjetja, kot sta gigant Gazprom s hčerinskimi družbami ali državne železnice. Igre bodo najdražje v zgodovini, saj naj bi stroški presegli celo poletne igre leta 2008 v Pekingu, za katere so organizatorji potrošili rekordnih 40 milijard dolarjev.
Zaradi obmorske lege Sočija so prireditelji iger že letos, po koncu prejšnje sezone, pričeli skladiščiti sneg, na roko pa so jim šle tudi tedanje obilne snežne padavine. Tako so že aprila napolnili prvo od sedmih skladišč snega. Gre za 450.000 kubičnih metrov snežne odeje, ki je shranjena v gorah Kavkaza. Omenjeno skladiščenje snega bo organizatorje stalo dodatnih 11 milijonov ameriških dolarjev.
