Še nedavno so Hrvati zelo zviška gledali na Slovence v nogometu, Slovenci pa na Hrvate v hokeju. Zdaj je zaznati, da se trend obrača. Matjaž Kek je kot trener Rijeke poskrbel za evforijo na Kvarnerju in postal največji ambasador slovenskega nogometa na Hrvaškem, hokejisti Medveščaka pa so v zgolj nekaj letih že povsem prekosili slovensko klubsko hokejsko dogajanje. V Ljubljani se na tekmah EBEL komaj zbere tisoč gledalcev, v drugih dvoranah po državi je kulisa še slabša, v Zagrebu pa ponujajo blišč sodobnega hokeja. Z vstopom Medveščaka na ruski trg v kontinentalno hokejsko ligo je hrvaška prestolnica dobila največje spektakle, kar jih premore evropska hokejska scena.
Kar težko je verjeti, da se zgolj 130 kilometrov od Ljubljane dogaja nekaj tako velikega. Zgodba zdajšnjega Medveščaka sega v zimo 2009, ko je klub postal član odprtega avstrijskega prvenstva, kjer so že igrali Ljubljančani in Jeseničani. Zagrebčani nikdar niso prišli v finale, so pa bili vedno konkurenčni. Ljudje so prihajali na tekme v velikem številu, zagrebški Dom športov je bil skoraj vedno poln do vrha. Klub je z odličnim marketingom ponudil nekaj novega v regiji. Odmevne tekme v Areni pred 15.000 gledalci, na odprtem kultnem drsališču Šalata in amfiteatru v Pulju so hitro dale vedeti, da je Medveščak prerasel EBEL in da potrebuje nekaj več. Priložnost, da se pridruži KHL, je zgrabil z obema rokama in bil nanjo pripravljen.
»Če bi ostali v EBEL, bi bilo veliko vprašanje, kako bi Medveščak preživel vse skupaj. Veste, Avstrijci v malho klubov zunaj svoje države ne prispevajo ničesar, v Rusiji pa je ravno obrnjeno. Liga nam pokrije polovico proračuna, drugo polovico si zagotovimo sami. Od vstopnic, ki niso pretirano dražje kot v EBEL, iztržimo od šest do največ devet odstotkov vsega proračuna. Mesto nam je pomagalo zgolj okoli dvorane, saj smo morali Dom športov malo posodobiti, med drugim s postavitvijo nove ograde,« je v ponedeljek zvečer, ko je Medveščak z 2:1 premagal Amur iz oddaljenega Habarovska, hitel razlagat šef Medveščaka Damir Gojanović.
Dejstvo je, da hokejske tekme v Zagrebu nikogar ne morejo pustiti ravnodušnega, zato se navijači tako radi vračajo na tribune. Velika večina izraža pripadnost Medveščaku tako, da so na tekmah odeti v klubske majice, šale, kape... Gojanović je zelo ponosen na maso zvestih obiskovalcev. Pravi, da je Medveščaku predvsem zaradi polnih tribun uspel tako velik met. »Naredili smo zanimivo zgodbo. Nekateri v Rusiji so se čudili, zakaj bo Medveščak igral v KHL. Mnogi so dejali, da smo eksoti in da bodo na tribunah težave kot na nogometnih tekmah, vendar zdaj dokazujemo nasprotno. Tehtnico je prevesil IceFever v Pulju, kamor so prišli tudi ljudje iz Gazproma in bili navdušeni,« pripoveduje Gojanović.
Ruske novinarje zelo zanima, kako je Medveščaku s tako malo denarja v primerjavi z drugimi moštvi uspelo tako hitro sestaviti konkurenčno moštvo. Gojanović pravi, da kritični poročevalci dnevno provocirajo ruske klube, da zapravljajo preveč denarja za napačne okrepitve, in jim za vzor postavljajo tekmece iz Zagreba, o katerih v hokejski Moskvi še do včeraj niso vedeli tako rekoč ničesar. Da je Medveščak resen in organiziran klub, se opazi od daleč. V klubu je 30 ljudi, ki vsak dan skrbijo za marketing in sodelovanje z mediji. Vsi so zelo predani poslu in ustrežljivi na vsakem koraku. Gojanović jih je poleti napotil na tečaj ruskega jezika, kar je bilo nujno za nemoteno komunikacijo s predstavniki ruskih klubov in vrha lige.
Če bi hokejski Zagreb primerjali z Ljubljano, ne bi našli veliko podobnosti. Že to, da je v Tivoliju vse odvisno zgolj od enega človeka, Matjaža Seklja, ki ima v pisarni enega pomočnika in enega tiskovnega predstavnika, pove dovolj. Za naš klubski hokej so dogodki v Zagrebu enostavno postali kot nedosegljive sanje. Gojanoviću je žal, da je slovenski hokej padel tako nizko. »Še zdaj ne morem verjeti, da so ljudje na Jesenicah pustili propasti tako odličen klub, ki je imel več kot 60-letno tradicijo. Nujno se morajo najti ljudje, ki bodo oživili hokej v tem mestu, ki ima, kot slišim, prenovljeno in moderno dvorano. Če smo mi našli svoj prostor v KHL, ga lahko tudi Slovenci, a morate poiskati dobro zgodbo. Vaša dežela ima odlične hokejske šole, kar je ogromna prednost. Poglejte nas, ki imamo v moštvo zgolj severnoameriške igralce,« je dodal Gojanović.