Ker se igralci in trenerji še naprej vedejo, kot da se ni nič zgodilo, dajejo potuho upravi kluba. Tega jim ne gre zameriti, saj se ukvarjajo z dejavnostjo, ki je vseskozi na očeh javnosti. Hkrati je njihova uspešnost odvisna od vsakodnevnega treniranja. Če ostanejo doma, so lahko tam za vedno. Gre za začarani krog, v katerem se znajdejo vrhunski športniki brez plače, in za klasično izkoriščanje delovne sile, o kateri lahko vsakodnevno berete na številnih drugih straneh časopisa.
Kakšno je stanje pri najboljšem odbojkarskem klubu na Slovenskem, v mednarodnih krogih dobro vedo. Vse jim je jasno, ko v roke primejo letošnji uradni bilten ljubljanskega moštva. Nekoč so podatke o klubu in igralcih lahko prebirali v zbirki, ki je s svojo kvalitetno izdelavo spominjala na pravo knjigo, zdaj gre le še za osnovne informacije, ki so zbrane na nekaj nespetih papirnatih listih.
Morda se komu zdi, da menedžerski posel pri preprodajanju igralcev cveti zgolj v nogometu ali košarki, toda precej razvit je tudi v odbojki. Agentje pri ugotavljanju stanja v klubu ne zbirajo informacij zgolj iz uradnega biltena, ampak so v stalnem stiku z igralci in trenerji. Predsednik ACH Volleyja Rasto Oderlap je potrdil, da priliv sponzorskega denarja v klubu pričakujejo po novem letu, s čimer naj bi se stanje uredilo, a vprašanje je, koliko odbojkarjev bo tedaj še v moštvu, saj bo skupinski del lige prvakov že končan. Vodilni možje kluba so denimo lani sredi sezone pri prestopu Uroša Kovačevića porabili odškodnino, da so poravnali dolgove ravno do srbskega igralca, letos imajo podoben načrt pri sedanjih igralcih. Morda bodo šli še korak dlje in se bodo z njimi dogovorili, da jih spustijo drugam brez odškodnine, če se odpovejo preteklim terjatvam.
Drugo vprašanje pa je, kakšen je plan kluba, da stare dolgove, ki so nastali v času debelih krav, poravna zdaj, ko je proračun nekajkrat nižji. Preprosta kmečka logika takšnih enačb ne pozna.
