Bolezen in nesreča
Alen hodi v šesti razred osnovne šole, trenutno pa se zdravi v kliničnem centru v Ljubljani, ker je zbolel za limfnim rakom. Veronika je lani preživela hudo prometno nesrečo, v kateri je izgubila mamo in dobila težke opekline po obrazu in drugih delih telesa. Oba sta bila za denarno pomoč izjemno hvaležna, gimnazijci pa so se lahko jesenskim počitnicam prepustili s prijetnim občutkom, da so naredili nekaj zares dobrega za sočloveka, in s spoznanjem, da se da z odličnim projektom tudi v času krize zbrati lep kupček denarja za tiste, ki ga resnično potrebujejo. Dobrodelni koncert so pripravili dijaki 4.č razreda v sodelovanju z Dijaško skupnostjo Gimnazije Celje Center in mladimi rotarijci iz Interact kluba Celje, ki v lokalnem okolju s številnimi akcijami opozarjata na humanitarne probleme in jih poskušata tudi reševati. To je bil že njihov osmi jesenski dobrodelni koncert, v teh letih pa jim je uspelo zbrati že več kot 34.000 evrov. Zadovoljna je bila tudi mentorica dijaške skupnosti prof. Marjana Turnšek, ki pravi, da tovrstni projekti dajejo upanje za boljši jutri in obenem vračajo vero v pedagoški poklic.
V sekundi se lahko vse spremeni
Mladi gimnazijci so se ob žalostni življenjski zgodbi Veronike in Alena globoko zamislili. Spoznali so, da so lahko srečni, če so zdravi, pa četudi se jim včasih zdi, da je šola preveč naporna, da so starši sitni in učitelji prezahtevni. Morda je nekoč tako razmišljala tudi Veronika, po nesreči pa se je njen pogled na življenje povsem spremenil. Ko se je lani skupaj z mamo z avtom vračala proti domu, jima je v Medlogu pot prekrižal vinjen voznik. V silovitem čelnem trčenju je njun avto zagorel. Mama je zaradi hudih poškodb umrla na kraju nesreče, Veronika pa se je po nekaj tednih kome prebudila v kruto resničnost. Ostala je brez mame, brez obraza, brez prstov na obeh rokah. Po številnih operacijah si je toliko opomogla, da se je vrnila k študiju in h glasbi, ki je njena velika ljubezen. Študira predšolsko vzgojo na pedagoški fakulteti v Mariboru, v prostem času pa se uči igrati orgle. Na citre, ki jih je včasih imela tako rada, zdaj zaradi amputacije prstov žal ne more igrati. Denar bo potrebovala za operacije, ki jo še čakajo in od katerih pričakuje, da ji bodo olajšale življenje. Tudi Alenu in njegovi mami bo denar, ki so ga zbrali gimnazijci, v veliko pomoč. Alenova mama je namreč že dolgo časa samohranilka in nima denarja, da bi se lahko vsak dan vozila k sinu v klinični center ali pa da bi mu takrat, ko ni v bolnišnici, plačala dodatne ure izobraževanja na domu. Zdaj vsaj teh težav ne bo več imela.gm
