Cena bi lahko ob morebitni objavi prevzemne ponudbe in z večjim zanimanjem potencialnih investitorjev presegala 35 evrov. Pri tem je treba omeniti tudi privarčevana sredstva, ki so bila namenjena gradnji drugega terminala. Ker so mali delničarji gradnjo v višini 57 milijonov evrov na zadnji skupščini zavrnili in je tako ne bo, bo moral Aerodrom Ljubljana po vsej verjetnosti ta denar izplačati delničarjem v obliki dividend še pred privatizacijo.
Vseeno pri prodaji obstajajo določena tveganja. Problematična so predvsem zemljišča, ki so v lasti države. Neurejena razmerja v zvezi z infrastrukturo bi utegnila zmanjšati interes kupcev. Precejšne tveganje predstavlja edini slovenski letalski prevoznik Adria Airways, ki je tudi naprodaj. V propad bi ga lahko pahnila odločitev evropske komisije o domnevno nedovoljeni državni pomoči v višini 85 milijonov evrov. Za Aerodrom Ljubljana bi to predstavljalo precejšno težavo, saj predstavlja Adria Airways približno 70 odstotkov prepeljanih potnikov. Kot zadnje (vsekakor ne nepomembno) je politično tveganje, da država postopka enostavno ne bo izpeljala do konca.
Nad ustavitvijo privatizacije oziroma nad prepočasno prodajo vsekakor ne bi bil navdušen Antonio Spilimbergo, vodja projekta Mednarodnega denarnega sklada za Slovenijo, ki je bil na več kot desetdnevnem obisku v Sloveniji. Stališče MDS je, da se mora Slovenija na vsak način odpreti za tuje neposredne naložbe. Finančna in gospodarska kriza se bo z branjenjem nacionalnega interesa ter skupaj z nasprotovanjem prodaji državnih deležev tujim družbam le še podaljševala in obremenjevala državni proračun. Vsekakor je vlada z začetkom privatizacije nekaterih podjetji dala trgu signal, da tokrat misli resno, vendar pa postopki vseeno potekajo prepočasi.
