Turizem je med najdonosnejšimi gospodarskimi panogami v Sloveniji. Zakaj nima svojega ministrstva?

»Res, mnoge evropske države imajo ministrstvo za turizem. V Sloveniji smo bili v zadnjem obdobju priča številnim racionalizacijam in mislim, da ni bilo nobenega razmišljanja o ponovni ustanovitvi ministrstva za turizem. Pomembno je, da se turizmu v vladi posveča več pozornosti in v zadnjem obdobju je bilo kar nekaj stvari, ki nakazujejo, da ima vlada zelo pozitiven odnos do turizma.«

Kako bi lahko ocenili turistično sezono, ki se počasi izteka?

»Mislim, da smo lahko s poletno sezono več kot zadovoljni, sploh ob dejstvu, da dva največja trga, tako slovensko kot italijansko, zaradi znanih gospodarskih težav stagnirata oziroma zelo upadata. Vse izpadle nočitve in ves promet je bilo potrebno nadomestiti iz drugih trgov in kot kažejo zadnje številke, nam je to zelo lepo uspelo. Do konca leta bomo zabeležili dvoodstotno rast tujih turistov. Kaže, da bomo letošnjo sezono končali na ravni lanskoletne, ki je bila v mnogih ozirih rekordna.«

Obstaja še nevarnost, da bo zdaj, ko je Hrvaška v EU, Slovenija še bolj tranzitna dežela?

»Slovenija je obkrožena s turističnimi velesilami. Če pogledamo samo Hrvaško, ki ustvari letno 66 milijonov nočitev, Slovenija pa slabih deset. 80 odstotkov vseh turistov na Hrvaškem pride iz zahodne ali srednje Evrope. Slovenija je na neki način tranzitna turistična država. Za nas je zelo pomembno, da turizem tudi v naši državi raste.«

Ali daje država dovolj sredstev za promocijo slovenskega turizma?

»Tega žal ni nikoli dovolj. Vseh sredstev je približno en evro na ustvarjeno nočitev, kar je primerljivo z ostalimi državami. Če gledamo ta kazalnik, je več, kot daje Avstrija ali Hrvaška, je pa res, da ne glede na to, kako velik si in koliko ustvariš, so določeni fiksni stroški pri sejemskih nastopih in podobno enaki.«

V Nedeljskem dnevniku smo načeli problem Bohinja, kjer propadajo najlepši hoteli. Kaj lahko stori vlada?

»Na to temo bom zelo konkreten. V občini Bohinj smo v preteklosti kot resorno ministrstvo podprli štiri razvojne projekte s sofinanciranjem naložbe. To je Park hotel, Hotel Jezero, štirisedežnica na Voglu in Šport hotel na Pokljuki. Za omenjene hotele smo vzpostavili stik z lastniki. Pred dnevi sem govoril z gospodom Japcem Jakopinom, ki ima trenutno v lasti tri hotele v Bohinju. Predstavil mi je svoje načrte z Bohinjem in mislim, da gredo v pravo smer. V novi finančni perspektivi bomo imeli na ministrstvu za gospodarstvo tudi horizontalne ukrepe za spodbujanje takih programov.«

V Nedeljskem smo že opozorili na škandalozno stanje v Bohinju, pripravljamo akcijo Rešimo Bohinj. Čestokrat slišimo, češ, država pa ne naredi nič. Razmišljate, da bi dali v parlament predlog zakona, ki bi preprečil propadanje teh čudovitih objektov v Bohinju, v Medijskih toplicah, na Bledu in še marsikje?

»Že pred leti smo evidentirali vse turistične objekte, ki so bili v slabem stanju, sploh tiste, ki so v državni lasti, in mislim, da je država vsaj za nekatere kar lepo poskrbela. Tu bi izpostavil Rimske terme, ki so bile res zelo kritična točka, v Planici stvari ne gredo tako hitro, kot bi si želeli, Palace v Portorožu je bil obnovljen in zelo lepo deluje. Kjer gre za zasebnega vlagatelja, so pa vprašanja zelo kompleksna. Mislim, da bi bilo prej kot s kakšnim zakonom potrebno najti dogovor z lastniki, ki iz kakršnega koli razloga ne razvijajo turizma, da svojo naložbo odprodajo.«

Če vzameva grozljiv primer hotela Zlatorog, ki se bo vsak čas sesul, kako lahko v tem primeru konkretno ukrepa država?

»Pred nedavnim sem bil v Bohinju in sem se prav posebej ustavil pri hotelu Zlatorog. Zdaj je stanje resnično kritično, da terja ukrepe. Govoril sem z županom Kramarjem in volja je, da se nekaj spremeni. V prihodnje bom stopil v stik z lastnikom, da bi storili nekaj dobrega, saj verjamem, da si vsak, ki vlaga v kateri koli turistični objekt, želi, da bi bila to zgodba o uspehu.«

Se boste vključili v našo akcijo Rešimo Bohinj?

»Absolutno, tudi kot veliki ljubitelj Bohinja in slovenskega turizma nasploh, se bom po vseh svojih močeh maksimalno vključil.«

Otočec v širni svet

Ste tudi predsednik namiznoteniške zveze Slovenije. Kako ocenjujete simbiozo športa s turizmom?

»Šport je zelo pomemben element slovenske turistične ponudbe, od zimskih športov do adrenalinskih. Tudi namizni tenis se v Sloveniji zelo lepo razvija, organiziramo številne projekte, kjer se ustvarja velik turistični promet. Naj omenim, da je v Velenju vsako leto v januarju zaradi namiznega tenisa realiziranih okoli 4000 nočitev. V začetku novembra bo na Otočcu več kot 1500 nočitev zaradi pomembnega namiznoteniškega dogodka.«

Uspelo vam je združiti delo direktorja direktorata za turizem z vašo funkcijo predsednika namiznoteniške zveze Slovenije in v enega najlepših krajev v Sloveniji, na Otočec, pripeljati najboljše mlade namiznoteniške igralce z vsega sveta.

»Vedno sem zadovoljen, kadar se lahko tudi skozi moj hobi, ki je povezan z namiznim tenisom, zgodi nekaj dobrega za slovenski turizem in slovensko gospodarstvo. Že kar nekaj let postavljamo Otočec kot eno najbolj znanih športnih središč, ki je povezano z namiznim tenisom.«

Kaj pričakujete od svetovnega kadetskega pokala na Otočcu?

»V zadnjih letih so ta svetovni pokal organizirali v Tokiu, Las Vegasu, Carigradu in roko na srce, v normalnih okoliščinah bi Otočec težko kandidiral. To nam je uspelo, ker je pred tremi meseci svetovna namiznoteniška zveza ocenila, da je zaradi političnih nemirov v Carigradu potrebno poiskati drugega organizatorja. Izkazalo se je, da znamo Slovenci narediti kakšno stvar tudi v zelo kratkem času. Dvesto igralk in igralcev, trenerjev in spremljevalcev iz 31 držav bo na Otočcu deset dni. Zagotovljenih imamo kar nekaj televizijskih prenosov po vsem svetu. Dogodek želimo čim bolj internacionalizirati, kar bo tudi izjemna spodbuda za mlade igralke in igralce.«

Namizni tenis pa je menda tudi vaša družinska okupacija?

»Oba sinova tekmujeta in imata kar nekaj medalj z državnih prvenstev. Starejši sin Miha obiskuje športni oddelek novomeške gimnazije, mlajši Peter pa je še osnovnošolec, in če bo vse po sreči, bo kot član slovenske državne reprezentance prispeval na Otočcu svoj delež k uspehom naše mlade vrste na svetovnem pokalu.«

Kdo bi zmagal pri vas doma, na družinskem turnirju?

»Pred nekaj meseci sem bil še najmočnejši. Pred dnevi pa mi je trener mojih sinov rekel, da sedaj zagotovo ne bi bil več prvak družine Hribar.«