Izvira iz južne Indije, kjer so ga gojili že 5000 let pr. n. št., od koder je preko Malezije in Oceanije prišel v Afriko. Zaneslo ga je do Egipta, od tam pa v Evropo, saj so ga Rimljani oboževali in uporabljali približno tako, kakor danes uporabljamo krompir. Gomolji tara so namreč škrobni, primerni za kuhanje, pečenje in cvrtje. Čips iz tara je prava delikatesa. V Oceaniji večinoma uporabljajo liste, za prikuho, pogosto vanje zavijejo tudi kokos in paketke spečejo v podzemnih pečeh. Na Fidžiju imajo celo nacionalni dan tara.

V Evropi se je tradicija tara ohranila le na Cipru, kjer ga imenujejo podobno, kot so ga Rimljani – kolokas. Gomolje tam pripravijo v enolončnici z mesom. Za razliko od Polinezijcev na Cipru ne uporabljajo listov. Taro se v zadnjem času lahko kupi tudi pri nas, v azijskih trgovinah.