Izvira iz vzhodne Azije in zlasti na Primorskem v tem času krasi sicer že ogolela drevesa. Gre za čisto posebno sadje, ki si ga lahko privoščimo v samo nekaj jesenskih in zimskih mesecih, ne z jabolki in ne s paradižnikom pa ni v sorodu. Njegovo botanično ime je diospyros oziroma božji sadež, saj v primerjavi z jabolkom vsebuje petkrat več vitamina C in kar 30-krat več vitamina A. Po japonsko kaki ne pomeni nič drugega kakor sadež, tam ga namreč gojijo že od nekdaj in jim pomeni nekakšen sadež med sadeži. V Evropo, predvsem v Sredozemlje, so ga prinesli v drugi polovici 19. stoletja, pri nas na Primorskem pa se je dobro prijel šele pred 100 leti. Tretjina vseh nasadov kakija pri nas je v strunjanski dolini, prav v Strunjanu pa vsako leto prirejajo Praznik kakija, kjer je mogoče poskusiti dobrote vseh sort. Letos bo potekal med 8. in 10. novembrom.
Sadeže domačih sort za razliko od tako imenovanega vaniljevega kakija uživamo, ko so povsem zreli in mehki, saj šele takrat razvijejo sladek in kremast okus. Zorenje ali medenje pospešimo tako, da med kakije položimo nekaj jabolk in banan. Kakije lahko uživamo same kar z žličko, lahko pa jih pripravimo na različne načine. Pretlačimo jih, dodamo ščepec cimeta in prelijemo čez vaniljev pudinga ali jogurtove oziroma skutne strjenke. Imenitno se poda v zavitek, ki ga pripravimo enako kakor jabolčnega, sladokusci ne bodo imeli nič niti proti kakijevi piti. Še imenitnejša je hladna krema, ko ohlajen kaki sesekljamo v električnem mešalniku skupaj z mrzlim sokom polovice limete in nekaj žlicami mrzlega čvrstega jogurta ali domačega kislega mleka. Kdor bi rad v kakiju in njegovih blagodatih užival še vso dolgo zimo, si lahko iz njega pripravi marmelado: dva kilograma zrelih kakijev očistimo in neolupljene narežemo, sproti odstranimo peške. Dodamo narezano jabolko, pokapano z grenivkinim sokom in med občasnim mešanjem kuhamo dobre tri minute, vmes pa z gladine s penovko obvezno pobiramo pene. Ko se ohladi, marmelado pretlačimo skozi pasirko, dodamo 1kg rjavega sladkorja in podolžno razpolovljen strok vanilje ter ponovno kuhamo do primerne gostote. Med tem z gladine pobiramo pene. Odstavimo, primešamo 0,5 dl ruma in nemudoma nadevamo v segrete sterilizirane kozarce, ki jih takoj temeljito zapremo.
Kakijeva pita
Potrebujemo: Za krhko testo z mandlji 175 g moke, 75g sladkorja v prahu, 120 g masla, 50 g mletih mandljev. Za masleno kremo še 100 g masla, 1 žlico sladkorja v prahu, 2 žlici vaniljevega sladkorja, 2 žlici jajčnega likerja. Za oblogo še 5 kakijev, 4 žlice marelične marmelade, 2 dl sladke smetane, 1 žlico sladkorja, 1 žlico sesekljanih pistacij, 1 žlico pomarančnega likerja.
Priprava: Maslo za kremo segrejemo na sobno temperaturo. Tortni model s premerom 26 centimetrov dobro namažemo z 20 g masla. Moko zmešamo z mletimi mandlji in sladkorjem v prahu. Po mešanici na drobne kocke narežemo 100 g hladnega masla, potem pa vse skupaj urno ugnetemo v gladko, voljno testo. Ovijemo ga v prozorno folijo in za pol ure postavimo v hladilnik. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Spočito testo na pomokani delovni površini razvaljamo in položimo v pomaslen model, pri čemer ob obodu oblikujemo približno dva centimetra robu. Model za 20 minut potisnemo v segreto pečico. Pečeno testo vzamemo iz pečice in ohladimo v modelu. Med tem pripravimo kremo. Zmehčano maslo penasto umešamo s sladkorjem v prahu, vaniljevim sladkorjem in jajčnim likerjem. Ohlajeno testo premažemo z masleno kremo. Kakije olupimo in narežemo na tanke krhlje, ki jih zložimo po premazani piti. Marmelado v ponvici skupaj s pomarančnim likerjem nekoliko segrejemo, nato pa jo do mlačnega ohladimo in s pomočjo kuhinjskega čopiča nanesemo na sadje. Čvrsto stepemo osladkano smetano pred serviranjem nabrizgamo po obodu, po njej pa potresemo sesekljane pistacije.
