Letošnji Sölden najboljši slovenski smučarki ni prinesel zadovoljstva, temveč skrb. Svetovna točkovna rekorderka se je nadejala uvoda v stilu ujemite me, če me lahko. Andreo Massija po 18. mestu čaka še težje delo, da bo Tini Maze omogočil nemoten trening. Kar se dogaja okoli nje, presega vse meje. Njena priljubljenost je vsaj na prizoriščih primerljiva z največjimi športnimi zvezdniki iz najpriljubljenejših športov. Tekmice so dale Tini Maze že na prvi tekmi v njeni paradni disciplini vedeti, da se ne bodo zadovoljevale z mesti od drugega navzdol, temveč da se bo morala pokazati v precej boljši luči kot v Söldnu, če bo želela kdaj doživeti sanjske občutke, ki so bili v lanski sezoni že skoraj samoumevni.

Težko je zadržati nasmešek, ko vsako leto na prizorišču uvodne tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju v slovenski reprezentanci videvamo nove obraze. Tako v trenerskem kot vodstvenem delu. Če bi napisali, da je sistem slab, bi alpskemu delu smučarske zveze naredili uslugo. Sistema namreč v tem olimpijskem ciklusu sploh ni. Obrazi se namreč menjajo skoraj tako pogosto kot nekdaj nogometaši v reprezentanci, ko je bil selektor Bojan Prašnikar.

Nekaj stvari pa je na začetku sezone vendarle predvidljivih. In to ne glede na rezultatski izkupiček olimpijske sezone. Da bo Sölden 2014 spet nepredvidljiv. Kdo bo novi predsednik zveze, direktor, šef stroke, glavni moški in ženski trener? Ti bodo namreč konec oktobra prihodnje leto na ledeniškem uvodu nosili slovenske bunde. Najverjetneje bodo to spet novi obrazi, ki bodo imeli s predhodniki vendarle nekaj skupnega. V ciljni areni bodo trepetali za dobro uvrstitev Tine Maze, s katero bi imeli lahko vsaj tri tedne miru pred naslednjo preizkušnjo, saj jim Andrea Massi le v takšnem scenariju ne bo v svojem slogu povedal, kaj si misli o njih. Brez Tine Maze se v Söldnu leta in leta spremlja slovensko veleslalomsko rezultatsko bedo, ob kateri je mogoče videti vso nesposobnost slovenske stroke v osnovni disciplini alpskega smučanja.