Zagotovo niste pričakovali, da bo Slovenija padla tako nizko, da bo morala celo v predkvalifikacije.

Seveda ne. Namesto prekvalifikacij sem imel za to obdobje drugačne načrte. Sicer ne bi igrali na nobenem turnirju, ampak bi teden EHF, ki je namenjen reprezentancam, izkoristil za novosti v igri. Na novo bi postavljali in nadgrajevali sistem napada, (pol)protinapada in hitrega centra, prav tako ostale akcije. To bi bil začetek procesa spreminjanja igre reprezentance, s čimer bi postala znova težje berljiva za nasprotnike.

Za uvrstitev v dodatne kvalifikacije bo treba biti prvi v skupini s Švico, Ukrajino in Luksemburgom.

Ne bom blefiral, bil diplomatski ali lagal – v tej skupini moramo biti prvi. To je osnovni cilj, naslednji pa uvrstitev na SP. Dobili bomo vseh šest tekem, o čem drugem sploh ne razmišljam. Nesmiselno je govoriti, da so nasprotniki kakovostni, da bomo poskusili zmagati in podobne floskule. Uradno smo še vedno četrta reprezentanca na svetu in šesta v Evropi, čeprav zdaj igramo predkvalifikacije. Namesto da bi igrali na EP 2014 in čakali na nasprotnika v dodatnih kvalifikacijah za SP 2015, smo si sami zagrenili življenje. Za preboj v Katar bomo morali premagati zelo težkega nasprotnika. Ne podcenjujem nobene reprezentance, a mi smo boljši, kar pa bomo seveda morali dokazati tudi na igrišču.

Ste imeli pri izbiri kandidatov za reprezentanco za bližnji tekmi s Švico in Ukrajino kakšne dvome?

Ne. In nikoli jih nimam, mogoče jih imate novinarji in javnost (smeh). Moji seznami se v treh letih, odkar sem selektor, skoraj niso spremenili, in se tudi ne bodo, dokler bom opravljal to funkcijo. Kakšnih pretresljivih sprememb ni in jih ne bo, ker enostavno ni primernih igralcev za to. Tudi to, da vsi reprezentanti niso v najboljši formi, me ne skrbi. Nekateri igrajo v klubih več, nekateri premalo, a ko pridejo v reprezentanco, so zadeve drugačne. Tu vsi dobro in natančno poznajo svoje vloge, zato se bodo dvignili tudi tisti, ki še niso v najboljši formi.

Marko Bezjak zaradi poškodbe ne bo igral, prvi organizator igre Uroš Zorman pa je bil zaradi težav z gležnjem dolgo na bolniški.

Zorman se je poškodoval na tekmi lige prvakov proti Wisli, a je zdaj že nekaj dni na terapijah v Sloveniji. Prejšnji teden je tudi začel trenirati, zdravniška služba in on pa bosta povedala, kako je z gležnjem. Seveda si želim, da bi Uroš igral, a mu ne bomo dajali pištole na čelo, da mora igrati, kajti njegovo zdravje je na prvem mestu. Če mu bo zdravniška služba prižgala zeleno luč, bo zagotovo igral. A če ga ne bo v ekipi, bodo morali drugi fantje prevzeti njegovo vlogo v igri. Imamo dovolj kakovostnih igralcev tudi za ta primer.

Čeprav Jure Natek dobro igra v Magdeburgu, ga ni med 19 kandidati za tekmi v Velenju in Zaporožju.

Natek ni sporen in je sestavni del reprezentance, a je bil zelo dolgo poškodovan. Med pripravami se je spet poškodoval, zato jih ni opravil v celoti. To, da trenutno igra, je lahko tudi malce nevarno, ker telesno ni maksimalno pripravljen, obstaja pa še nekaj strahu, saj ni povsem prepričan vase. Zaradi slabše telesne pripravljenosti je dejal, da mu je sedem, osem dni zaradi reprezentančnega premora edina možnost, da skuša nadoknaditi kondicijski del. Če bi prišel v reprezentanco, ne bi imel ekstremno visokega trenažnega procesa, ampak le dve tekmi, ki pa sta lahko zanj spet tvegani. A že za januarski tekmi z Luksemburgom bo drugače.

Zakaj je mladi krožni napadalec Uroš Bundalo dobil prednost pred starejšim in izkušenejšim Petrom Pucljem?

Pucelj je na širšem seznamu, a ga nisem vzel niti na SP v Španiji. To pomeni, da sem dal priložnost krožnim napadalcem, ki bodo v reprezentanci še dolga leta. Če pa pride na primer do poškodb, zaradi katerih smo pred tekmo z Islandijo ostali brez celotnega osrednjega bloka, pride kot četrti pivot v poštev Pucelj, ki pokrpa luknje. Zaradi poškodbe Dragana Gajića sem Puclja naknadno poklical tudi v Španijo, kjer je vrhunsko odigral proti Rusiji. Ker razmišljam in gledam naprej, imamo trenutno perspektivnejše krožne napadalce, kot je Pucelj. To sem mu tudi povedal, Peter pa se je s tem strinjal in to spoštuje ter je vedno na razpolago reprezentanci.

Gorenjev igralec Staš Skube je trenutno verjetno edini igralec iz domače lige, ki bi si zaslužil mesto vsaj na širšem seznamu.

Odkar sem selektor, sem naredil bazo 25, 26 igralcev od letnika 1994 navzdol, ki lahko igrajo za reprezentanco. Osnovo sestavlja sedanjih 19 igralcev, preostali pa vanjo prihajajo in odhajajo po potrebi. Staš Skube je trenutno edini zunaj tega seznama, ki kaže potencial za poziv. A njegova nesreča je v tem, da ima na položaju srednjega zunanjega igralca ekstremno hudo konkurenco, saj tam igrajo Zorman, Bezjak, Bombač, Sebastian Skube... Jasno je, da ne morem poklicati pet srednjih zunanjih igralcev. Staš je igral na sredozemskih igrah, kjer je deloval dobro in zrelo, svojo kakovost pa potrjuje tudi v evropski ligi prvakov. Je seveda v širšem krogu kandidatov, ne more pa v ta krog za reprezentanco vsako leto priti šest, sedem igralcev.