»Ne vem, kaj naj rečem. Ko sem prevozil ciljno črto, sem bil popolnoma prazen, brez besed, enostavno mi ni uspelo zbrati misli in reči niti ene besede. Nemo sem vozil častni krog in skušal dojeti, kaj se je dogajalo,« je po zmagi na dirki za VN Indije, ko je na najboljši možni način, torej s prvim mestom, tri dirke pred koncem sezone zapečatil nov naslov svetovnega prvaka, rekel Sebastian Vettel. »Vedno sem si želel, da neki skupni uspeh potrdiš z zmago. To je najlepši način, zatorej je ta naslov prvaka še malce več vreden,« je še povedal.
O odnosih znotraj ekipe letos ni izgubljal veliko besed, iz letala se je videlo, da se z Markom Webbrom ne marata, a je tudi Avstralec kmalu ugotovil, da je to bitka, ki jo je vnaprej izgubil. Reb Bull je Vettel in Vettel je Red Bull. Avstrijska ekipa namreč z vsem svojim potencialom, med katerim igra še največjo vlogo ravno konstruktor dirkalnikov Adrian Newey, stoji za Vettlom in mu daje na razpolago dirkalnik, ki mu ustreza, Nemec pa jim v zahvalo vse to vrača z zmagami in naslovi svetovnega prvaka. Tehnika mu je letos dobro služila, v nasprotju z Markom Webbrom ali, kot je rekel Niki Lauda: »Sreča spremlja hrabre.«
Sanje se torej uresničujejo kot po tekočem traku, za letošnjo odlično vožnjo pa si je Nemec prislužil tudi nekaj žvižgov, ki pa si jih nikakor ni zaslužil. »Ko sem bil otrok, je bila formula 1 nekje tam tako zelo daleč, da si nisem upal niti predstavljati, da bi kdaj lahko dirkal proti najboljšim od najboljših. In zdaj sem tukaj, s četrtim naslovom prvaka. Noro, prav zares bom vse to dojel verjetno šele čez nekaj časa,« je pripovedoval po dirki v Indiji, kjer ni mogel skriti solza veselja in olajšanja. In kdo bi mu zameril.
Njegov veliki vzornik je še vedno Michael Schumacher. Dolgo časa je veljalo, da je Vettel nekakšen »mali Schumacher«, a se je tega nadimka, ki ga sicer nikoli ni maral, le otresel. V karieri, ki je je odvijala z neverjetno hitrostjo, saj je postajal najmlajši v tej ali oni disciplini formule 1, je zanimiv še en podatek. Tudi nekdanji dirkač Alain Prost je štirikrat postal prvak, danes ga zgodovina tega športa vodi kot enega najboljših, nadimka »profesor« si ni prislužil kar tako, pa vendar je bil mali Francoz ob prvi zmagi v formuli 1 star približno toliko, kot je star Sebastian Vettel, ko je četrtič postal svetovni prvak.
Sebastian Vettel bo šel v zgodovino formule 1 tudi kot dirkač in svetovni prvak, ki je bil na stopničkah deležen žvižgov in klicev neodobravanja. Če se to zgodi v Monzi, je razumljivo, kajti tam nič, kar ni rdečega, torej Ferrarijevega, ne šteje nič. Če se zgodi kje drugje, je že malce sumljivo. A to so stvari, ki si jih nikakor ni zaslužil. Enostavno je bil letos daleč najhitrejši, v drugi polovici sezone sta ekipa in on sam pokazala ves svoj potencial. »Ne vem, kaj bi lahko storil narobe, če zmagam. Vse sem dosegel na pošten način, zato teh žvižgov včasih ne razumem,« pravi svetovi prvak. Njegov šef ekipe Christian Horner pa dodaja: »Ko se Sebastian pogleda v ogledalo, je zadovoljen s tem, kar vidi. Dirkanja se loteva profesionalno, z vso določnostjo, rezultati pa so tu.«
Če trenutno deluje, da ni osvojil src ljubiteljev formule 1, da se mu ni uspelo približati navijačem, da je še vedno preveč »oddaljen« od človeške plati, lahko ugotovimo, da so enako ugotavljali tudi za Michaela Schumacherja, ki so mu očitali, da je robot za volanom. A zdaj, po določenem času, se njegov imidž vztrajno spreminja na bolje. Nikjer ne piše, da ne bo enako z Vettlom.
Nekaj marketinških prijemov so v ekipi sicer dobro zasnovali, nekaj pa se jih nikakor ne prime. Recimo tisti s poimenovanjem dirkalnika – Vettel vsak dirkalnik poimenuje s precej dvomljivim ženskim imenom. Letos je bila precej nevtralna Lačna Heidi, lani je bila še Abbey, da o Kate, Katini umazani sestri, Slastni Liz ali Perverzni Kyle niti ne govorimo. Ime dirkalnika ponavadi napišejo v notranjost kokpita in očitno mu to prinaša srečo. Zasebno pa več stavi na ime Hanna. Tako je ime njegovemu dekletu, ki pa jo Sebastian ljubosumno skriva pred mediji, kar je po svoje razumljivo, zato je Hanna na primer zelo redka gostja na dirkah.
Seveda je komaj 26-letni oboževalec skupine The Beatles (ima številno kolekcijo njihovih albumov), pokojnega pevca Michaela Jacksona (ko je bil otrok, je želel biti kot on, a je hitro ugotovil, da nima posluha) in najboljšega košarkarja vseh časov Michaela Jordana ravno s pomočjo Red Bulla hitro prišel na prestol formule 1. Leta 2007 je na dirki v Indianapolisu v ZDA uspešno prestal ognjeni krst in osvojil eno točko ter tako z 19 leti in 350 dnevi starosti postal najmlajši dobitnik točk v zgodovini formule 1. S tem so se mu dokončno odprla vrata, skozi katera je vstopil samozavestno. In ta vstop je zdaj kronal s četrtim naslovom prvaka.