Razgaljena Amerika ponuja Evropi enkratno priložnost. Jeza, ki je zaradi vohunjenja agencije za nacionalno varnost (NSA) v zadnjih dneh izbruhnila najprej v Parizu, vrhunec pa dosegla s telefonskim pozivom Angele Merkel v Belo hišo, se širi po vsej Evropi. V Madridu bo moral na raport v vladno palačo ameriški veleposlanik, v Rimu so jezni, toda vseh informacij – najverjetneje zaradi izredno tesne povezave med NSA in italijanskim notranjim ministrstvom – še niso razkrili. Guardianova objava povzetka dokumenta, iz katerega je razvidno, da je NSA vsaj od leta 2006 vohlja za 35 svetovnimi voditelji, so evropski voditelji dobili na mizo v četrtek v Bruslju, še pred razpravo o evropskem proračunu. Z za njih nenavadno hitrostjo so nato voditelji 28 članic EU dosegli sporazum o rebalansu proračuna in našli še dovolj časa, da v enotnem tonu odgovorijo Washingtonu. Prednjačili sta Nemčija in Francija, ki sta ZDA pozvali na razgovore, med katerimi naj bi določili nova pravila obveščevalne dejavnosti. Angela Merkel, nemška kanclerka, je v Bruslju med tiskovno konferenco dejala, da so k nemško-francoski pobudi vabljene tudi ostale evropske države. Kot poroča BBC, naj bi skušali Nemčija in Francija z ZDA doseči sporazum o izmenjavi obveščevalnih podatkov, ki bi presegal pakt »petih očes« (Five Eyes), ki vključuje Veliko Britanijo, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Dogovor »petih očes« je nastal po drugi svetovni vojni, zaradi česar ga je – tako kot vse preostale institucije in dogovore, ki so nastali v času blokovske politike – treba preveriti v konstelaciji novih geopolitičnih razmerij, trdijo v Bruslju.
Lovke po vsem svetu
V novo in specifično dinamiko čezatlantskih odnosov bi bilo verjetno koristno vključiti tudi azijsko in južnoameriško celino, kjer se ukvarjajo s podobnimi problemi kot v Evropi. Poleg nemško-francoske pobude pa so evropski voditelji včeraj v Bruslju izdali skupno izjavo, v kateri izražajo skrb, da bi »pomanjkanje zaupanja« med Evropo in ZDA lahko vplivalo na sodelovanje pri zbiranju obveščevalnih podatkov ter posledično okrnilo skupen boj proti terorizmu. Vsi voditelji, od Merklove do italijanskega premierja, so podčrtali, da je vohunjenje zaveznikov nesprejemljivo. Kljub tem skrbem pa izjava poudarja tesno povezavo med Evropo in ZDA ter pomembnost partnerstva. Nemška kanclerka je temu stališču dodala, da je treba razmisliti, s čim se bo Evropa vrnila v pogajalsko sobo z Američani. »Potrebna je jasna odločitev, nekaj, kar bo v duhu zavezništva«, je dodala Merklova, ki ni komentirala svojega telefonskega razgovora s predsednikom Obamo. Ameriški predsednik in njegova administracija se skušata iz zagate izvleči s ponavljanjem mantre, da NSA ne prisluškuje in ne bo prisluškovala telefonskim razgovorom kanclerke in drugih voditeljev. Ponavljanje te izjave je dokaz, da se je to v minulih letih dogajalo. Nekoliko drugače se je izrazila Lisa Monaco, posebna predsednikova svetovalka za varnost.
Dvoumne razlage Washingtona
Stališče Monacove daje slutiti, da se v Washingtonu ne pripravljajo spremembe. Čeprav trdi, da vohunjenje NSA ni nenadzorovano, priznava, da so sposobnosti ameriških obveščevalnih služb nenadkriljive. Ko Monacova zagotavlja, da je predsednik Obama odredil preverjanje delovanja NSA, pa v isti sapi trdi, da ZDA informacije pridobivajo zato, ker to morajo storiti. »ZDA tudi v prihodnje ne bodo prenehale zbirati informacije, če te zagotavljajo njeno varnost in varnost zaveznikov,« sklene Monacova.
Prav zaradi tega Evropa ne bi smela popustiti in predsednika Obamo, kot sugerira New York Times, prisiliti, da se odloči, ali bo nadaljeval staro prakso vohunjenja zaveznikov ali pa si bo na področjih, ki so življenjskega pomena za ZDA (boj proti terorizmu, globalna ekonomija in omejevanje iranskega jedrskega programa), zagotovil njihovo sodelovanje. V tem kontekstu je lov na Združene države odprt. Ali bolje, šibka in neodločna Evropa in vedno bolj krhke Združene države se lahko ponovno postavijo na noge zgolj z dogovorom o prenovljenem zavezništvu in z obnovljenim zaupanjem.