Takšne cvetke so trosili gostje oddaje Odkrito, ko so govorili o novih političnih alternativah. Blazno novo. Neverjetno alternativno. V bistvu se politiki in antipolitiki vseh barv na ekranih strinjajo v enem: da znajo pokazati s prstom za nazaj vse krivce in detektirati vse norosti, nimajo pa pojma, kako naprej. Bluzenje o gospodarstvu, vitki državi, varčevanju in novih vrednotah je mlatenje prazne slame. Je trošenje televizijskega časa. Ekrani so prepolni besed. Ustvarili smo svojo trojko. Prva trojka govori v nedogled, kaj je bilo narobe, in se nastavlja kameram v vseh informativnih oddajah. Druga trojka se iz vsega tega dela norca. Vsi stand up komiki imajo dovolj štofa, da v različnih formatih zabavljajo čez vse. Tretjo trojko tvorijo nastopajoči v resničnostnih šovih. Verjamejo, da ti pri nas lahko uspe, če znaš dobro odigrati vlogo in zadovoljiti šefe. Enkrat šefa gostilne, drugič šefa kmetije, tretjič šefe ene firme. Če boš všeč gospodarju, ti bo uspelo. Ta naivna predstava o uspehu nas je pripeljala v to slepo črevo. Ne gre za to, da imaš jajca, idejo, svojo vizijo. Pomembno je, da znaš prepoznati želje bosov. Obrazec, ki ga preigravajo vse politike zadnjega desetletja. Od trenutka, ko smo stopili v evropsko druščino, se ne sprašujemo več, kaj bi radi, ampak kaj bi drugi radi od nas. Logično, da smo zbegani. Enkrat bi zategovali pas, drugič bi lovili kurje tatove, tretjič bi vse odpustili in četrtič mašili luknje v bančnih sistemih.

Zato sem bil vesel, da se je skozi velika vrata spet vrnil nekdanji šef televizije Jože Možina. Jože je voditeljici Mojci Šetinc Pašek priznal, da je šel pogledat te vseslovenske vstaje. In bil razočaran, saj je tam videl le nasilje in alkohol. Ko mu je Mojca popihala na dušo s citatom gospoda Mavra, da on prav v Možini vidi novega liderja desnice, skratka novega Janeza Janšo, se je Jože zadovoljno muzal z besedami, da je to res en hec. Ampak Jože je v tisti uri povedal vse tisto, kar bi povedal nesojeni zamenjani lider. Da smo imeli vizijo, ko smo se osamosvojili, da je naš največji greh, ker nismo pokopali mrtvih, da oživljamo totalitarne simbole, da se sami ne bomo izkopali iz težav in da je glavna naloga pravih politikov ozavestiti državljane. Ja, državljani so zavedeni. Potrebujejo novo zavest. Streznitev.

In ti državljani so se že streznili. Ta teden so oropali banko, v stilu pravih kriminalk prestregli poštno vozilo in zažgali avto ter v obupu ubili delodajalca in sebe. Medtem ko se eni igrajo z besedami v tv-studiih, drugi pravico jemljejo v svoje roke z orožjem. Tega ni znal nihče napovedati. Kot vremenske napovedi. Čisto ugibanje. Zdaj ne znajo uganiti niti za en dan naprej. V sredo so na primer za četrtek vsi napovedovali kopico dežja, v četrtek niti kaplje. Očitno iz navade tudi vremenarji vse vidijo črno.

Danes upam, da na avstrijskem ledeniku ne bo grmelo. Da bomo spet vsaj za nekaj ur ob naši Tini Maze. Ter genialni imitaciji Klemna Slakonje, ki je v nulo snel njenega frajerja, šefa in guruja Andreo Massija. Na žalost pa bomo spet fasali strokovni komentar Ane Kobal. Molim, da bo med ledenikom in Ljubljano tako grmelo, da ne bo zvoka. Besed imamo res dovolj…