Zagotovo se vam je že zgodilo, da so bile razmere za vožnjo sprva idealne, nato pa ste nenadoma padli v območje, v katerem je bila vidljivost skoraj nična. Za vožnjo izjemno nevarne razmere pri nas namreč večkrat zakuha megla, ki je še posebej pogosta v jesensko-zimskem času, kar pomeni, da nam življenje greni prav v prihajajočih mesecih.

Kaj pa megla sploh je in kako nastane? Meteorolog Branko Gregorčič z Agencije RS za okolje je pojasnil, da je megla stanje zmanjšane horizontalne vidnosti, ki jo povzročajo drobne vodne kapljice (lahko tudi kristalčki) s tem, ko sipajo vpadlo svetlobo. Nastane pa takrat, ko zrak zaradi ohlajanja doseže stanje nasičenosti z vodno paro in se začnejo izločati drobne kapljice, pri čemer o megli govorimo, kadar je horizontalna vidnost pod 1000 metri, o gosti megli pa, če vidnost pade pod 100 metrov. »Megla se pozimi lahko pojavi skoraj povsod po nižinskih legah celinske Slovenije. Vidnost se lahko hitro spremeni tudi na majhnih razdaljah. Posebej so problematične manjše 'kotanje', v katerih se megla najhitreje formira, saj se v njih nabira hladen zrak. To je lahko na primer cela Ljubljanska kotlina ali pa le neko polje ob cesti, ki zavito vijuga po rečni dolini,« je pojasnil Gregorčič.

Povečati razdaljo in voziti počasneje

Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za voznike nevarno predvsem, če nenadoma zapeljejo v gosto meglo s preveliko hitrostjo – pri 130 kilometrih na uro avto na primer v eni sekundi prevozi 36 metrov in če voznik pri tem vidi malo oziroma nič, zagotovo ni prijetno. Inštruktor varne vožnje pri AMZS Vojko Safran zato pravi, da sta v meglenih razmerah nujna dva ukrepa: obvezno je treba prilagoditi hitrost in povečati varnostno razdaljo. »Če je minimalna varnostna razdalja v normalnih razmerah dve sekundi, saj ima voznik eno sekundo reakcijskega časa, naslednjo sekundo pa za izvedbo manevra, jo je v megli treba povečati na najmanj štiri do pet sekund. Pri prilagoditvi hitrosti ne smemo narediti nikakršnega sunkovitega manevra, nobenega nenadnega zaviranja ali spremembe smeri, ampak moramo vselej nežno zavirati in znižati hitrost vožnje. Izjema je le, če vidimo, da je pred nami stoječe vozilo – takrat seveda izvedemo zaviranje v sili, saj druge izbire ni. Če je megla zelo gosta, hitrost zmanjšamo na minimum, če je to deset kilometrov na uro, pa naj bo deset,« je razložil Safran in dodal, da je v megli zelo priporočljiva tudi uporaba meglenk, pri čemer velja opozorilo, da se zadnjo uporablja v poslabšanih razmerah samo takrat, ko smo zadnji v koloni. Če pozabimo vključeno, tiste, ki vozijo za nami, močno oviramo in jim zmanjšujemo vidljivost.

Še posebej zahrbtna zna biti megla, ko se pojavlja v pasovih. Safran pravi, da je v takšnih trenutkih treba dobro opazovati in tudi predvidevati – tako bomo opazili, da prihajamo v pas megle, in če se to zgodi enkrat, lahko pričakujemo, da se bo tudi drugič in tretjič. »Če nas megla zelo moti, pa se seveda lahko tudi ustavimo in se spočijemo. To naredimo tako, da cestišče zapustimo pri prvem izvozu. V nobenem primeru se nikdar ne ustavimo na cesti, avtocesti, v predoru ali pod viaduktom,« dodaja Safran, ki tudi pravi, da na tečajih varne vožnje vožnje v poslabšanih vidljivostnih razmerah ne obravnavajo posebej, saj so tudi sami odvisni od vremena.

Kmalu točke ob robu avtocest

Izredno nevarna je lahko megla predvsem na avtocestah, na katerih je zakrivila že marsikatero hudo prometno nesrečo, kot na primer verižno trčenje novembra pred tremi leti (na fotografiji), v katerem je bilo skupno udeleženih 38 vozil in 51 oseb, od tega so trije vozniki zaradi poškodb umrli, šest oseb je utrpelo hude telesne poškodbe, 14 pa jih je bilo lažje telesno poškodovanih. Tudi ta nesreča je dala povod za razmislek o dodatnih varnostnih ukrepih in čeprav je od takrat minilo že ogromno časa, je nov pravilnik o prometni signalizaciji, ki bo vključeval tudi novo signalizacijo za zmanjšano vidljivost, šele zdaj končno v fazi zaključevanja.  »To pomeni, da bomo na vseh kritičnih odsekih avtocest, na katerih je pogost pojav megle, na desni strani cestišča narisali posebne točke, na podlagi vidljivosti teh točk pa bo na prometni signalizaciji ob robu prikazana priporočljiva hitrost. Če bo voznik na primer videl samo eno piko na vozišču, ker bo vidljivost zelo slaba, ga bo signalizacija opozarjala, da je v tem primeru hitrost omejena na 40 kilometrov na uro,« je ukrep pojasnil vodja službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Darsu mag. Ulrich Zorin in dodal, da je spreminjanje pravilnika daljši proces, saj se navezuje na vse vrste cest v državi. Zato bodo poskušali na podlagi člena, ki to dovoljuje, že pred sprejetjem pravilnika z omenjenimi oznakami opremiti vsaj en odsek. »Tak sistem namreč deluje. Imamo podatke kolegov iz Avstrije in če ga bodo vozniki upoštevali tudi pri nas, bo zagotovo uspešen,« dodaja Zorin.

Dokler omenjeni ukrep ne bo zaživel, pa se bo na avtocestah treba zanesti na druge Darsove ukrepe, ki jih tudi ne manjka: od obveščanja prek medijev, predvsem radia (prometni radio – Radio SI), spletnega portala (Promet.si), kratkih sporočil in teleteksta do prometne signalizacije – predvsem spremenljive prometnoinformativne signalizacije (SPIS) portalov (»digitalne table« nad avtocesto). Slednje voznike že nekaj kilometrov pred odsekom opozorijo, da je pred njimi nevarnost in naj zato hitrost vožnje prilagodijo – takšen sistem je zelo učinkovit in prometnovarnostno izredno koristen. Za tovrstno obveščanje poskrbijo nadzorniki prometa v nadzornih središčih, ki pojav megle bodisi zaznajo sami bodisi jih na to opozori poseben sistem (cestna vremenska postaja), ki samodejno zazna pojav megle in v nadzornem središču sproži alarm. »Če se megla na primer pojavi v predoru, kar se tudi dogaja, ga lahko 'damo na utrip' in omejimo hitrost ali ga celo zapremo, v določenih primerih pa bi lahko zaprli tudi avtocesto. V načrtu je, da bi vse nevarne odseke opremili z naprednimi sistemi samodejne detekcije in portali (sistem za nadzor in vodenje prometa – SNVP), je pa seveda vse povezano s financami in manjši zalogaj pač predstavljajo prej omenjene oznake na vozišču v kombinaciji z znaki opozarjanja na hitrost ob zmanjšani vidljivosti,« še pravi Zorin.

Ob nesreči takoj z vozišča

Na nevarnost vožnje v megli precej pogosto opozarjajo tudi pri policiji, pri kateri podatkov o številu nesreč konkretno zaradi megle sicer ne obdelujejo, v vsaki prometni nesreči pa ugotavljajo dejstva in okoliščine, ki so privedle do prometne nesreče, in pomembna okoliščina je tudi megla. Čeprav še zdaleč ni krivec za prometno nesrečo ali nalet v megli vselej tisti, ki pripelje od zadaj, je dejstvo, da sta prav povečana varnostna razdalja in zmanjšana hitrost v megli večkrat ključna dejavnika, da do nesreče ne pride. Globa za vožnjo na neustrezni varnostni razdalji sicer znaša 200 evrov, policisti pa so v prvih devetih mesecih letošnjega leta zaradi takšne vožnje oglobili 810 voznikov. »Ravno zaradi tega smo letos kupili tudi lasersko napravo, s katero bomo lažje ugotavljali vožnjo na prekratki varnosti razdalji,« je pojasnil Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete, in v zvezi z globami opozoril tudi na nepravilno uporabo meglenk (40 evrov), ki jih vozniki bodisi pozabijo ugasniti, ko pridejo z območja, kjer je bila megla, ali pa jih celo pomotoma prižgejo, kar se zaradi obilice dodatne opreme v vozilih dogaja vse večkrat.

Če do trčenja v megli, ki se večkrat hitro spremeni v verižno, dejansko pride, pri policiji svetujejo, da najprej zavarujemo sebe in čim prej izstopimo iz vozila ter stopimo z vozišča, za ograjo ali nekam na varno mesto ob cesti. »Če je to mogoče, je nato treba zavarovati kraj prometne nesreče z varnostnim trikotnikom in takoj poklicati 112 ali 113. V nobenem primeru pa se ne smemo zadrževati na vozišču. Po izkušnjah je največ hudih posledic tovrstnih prometnih nesreč ravno zaradi pogostega zadrževanja pri poškodovanem vozilu,« je opozoril Menegalija.