Somrak demokracije na mariborski univerzi

po več kot petih mesecih odlašanja ste delavce Filozofske fakultete v Mariboru obvestili, da »posredovana nova dejstva ne ustrezajo razlogom, navedenim v Statutu UM za razrešitev dekana članice« in da zato zavračate zahtevo Akademskega zbora po razrešitvi dekana dr. Marka Jesenška. Podpisani učitelji in učiteljice s Filozofske fakultete UM smo vest sprejeli najprej z osuplostjo, nato pa še z ogorčenjem. Z odločitvijo, ki razkraja našo ustanovo in zastruplja medsebojne odnose, ste po naši oceni zavestno opustili dolžno ravnanje kot varuh zakonitosti na univerzi, za povrh pa suspendirali že tako krhko univerzitetno demokracijo. Edino dosledno bi bilo v naslednjem koraku zaradi nekompatibilnosti zamenjati še ljudstvo!

Dekanu Jesenšku je kolektiv nezaupnico izrekel že trikrat. Najprej, ko je njegovo kandidaturo za drugi mandat 2011 podprla manj kot tretjina Akademskega zbora. Nato 29. marca letos, ko smo prvič izglasovali, da rektorju predlagamo razrešitev dekana. In ponovno 8. maja, ko je za enak predlog glasovala prepričljiva večina 60 odstotkov. Da si pred neprijetno resnico o zapravljenem zaupanju zatiska ušesa dekan, nas ni presenetilo. Smo pa z nelagodjem opazovali, kako ste simbolno sporočilo in moralno težo nezaupnice sami zbanalizirali na raven ene od formalnopravnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da bi si za obravnavo zahteve sploh utrgali dragoceni čas. Da oseba, ki evidentno ne uživa zaupanja kolektiva, ki ga vodi, ne more ostati na položaju – na to vsakomur razen dekanu Jesenšku razvidno resnico ste pred ponovljenim glasovanjem oprli svojo zdaj že prelomljeno obljubo, da boste v primeru izglasovane nezaupnice dekana odstavili – to misel so v vaši neopazni transformaciji iz zagovornika akademskih vrednot in integritete v legalista in formalista počasi prekrile plasti pragmatičnih pomislekov.

Najprej vas niso uspeli prepričati razlogi, ki jih je v utemeljitvi predloga za razrešitev navedel AZ FF. Zato ste imenovali komisijo, ki je že s svojo sestavo obetala, da tej nalogi ne bo kos. Namesto da bi se ukvarjala z vsebinskimi očitki, so jo bolj kot avtokratsko vodenje fakultete in dekanova hoja po robu in onkraj zakonitosti zanimali način sklicevanja in dnevni redi sej akademskega zbora?! Zatrjevanje, da komisija ni odkrila nobenih nepravilnosti, zato jemljemo kot slabo šalo. Da ste v bizarnem poročilu komisije – katerega vrhunec je ugotovitev, da »vlada na FF UM medsebojno nezaupanje, tako večjega števila članov AZ FF in Senata v vodstvo FF (dekana) kakor tudi vodstva FF v delovanje AZ in Senata« – do dela katere ste bili tudi sami kritični, našli svoj prvi, začasen izgovor, je bilo prvo zlovešče znamenje. Ne pa tudi zadnje.

Ko smo vam postregli z novimi dokazi o nepravilnostih in zlorabah pooblastil na FF (ponarejanju sklepov, vpletanju v habilitacijske postopke, diskriminaciji zaposlenih pri ocenjevanju dela ter neprimernem odnosu do študentk in sodelavcev), ste te hitro prekvalificirali v »akademske nespodobnosti« in »napake«. Vzorec je bil vedno enak – vsak, še tako utemeljen očitek se je ali razblinil ob zidu legalizma ali pa sesedel pod nesorazmernim dokaznim bremenom. V relativiziranju evidence, sprotnem dvigovanju letvice in obračanju dvoma ste bili vedno za korak pred nami. Je dekan ponaredil sklep? Je, a ne na uradnem dokumentu. Se je vpletal v habilitacijski postopek? Je, a ga sicer verodostojno pričevanje obremenjuje zgolj posredno. Je zlorabil ocenjevanje delovne uspešnosti, da nagradi svoje zaveznike in kaznuje kritike? Je, a bi bila lahko objektivno izmerljiva neupravičena 20-odstotna razlika v ocenah »privilegirancev« in »diskriminirancev« tudi zgolj statistično nepomembna napaka oziroma golo naključje. Se je skušal strokovne delavke, ki ni slepo izpolnjevala ukazov, znebiti z ukinitvijo delovnega mesta in hkratnim odprtjem novega, za katerega je arbitrarno predpisal pogoje, ki jih ta delavka ne bo mogla izpolniti? Je, a je baje itak slabo delala… In tako naprej v neskončnost, dokler v obupu ne omagamo in ne odnehamo…

Dejstva, da je dekan nepovratno zapravil zaupanje kolektiva, ki ga vodi, sploh ne omenjamo. Zato nam ne preostane drugega, kot da zaključimo, da vam za odstavitev dekana Jesenška na koncu ni toliko zmanjkalo prepričljivih argumentov kot volje in poguma.

Koliko sklepov in/ali zapisnikov mora dekan Jesenšek ponarediti, da boste priznali, da je tako ravnanje nezakonito in nesprejemljivo? Koliko habilitacij mora blokirati ali pospešiti, preden boste ukrepali? Koliko tisoč evrov izgube mora nastati zaradi njegove slabe presoje, da bo vsaj objektivno odgovoren za slabo poslovanje? Kolikokrat mora senatu odreči pravico do vpogleda v dokumente o finančnem in drugem poslovanju, da boste v tem videli netransparentnost? Kolikokrat mora senatorjem odvzeti besedo, ker postavljajo »neprijetna« vprašanja? Koliko zaposlenih mora oškodovati s pristransko oceno delovne uspešnosti? Koliko oddelkov mora blokirati v njihovem delovanju, da boste njegovo ravnanje prepoznali kot škodljivo za ustanovo? In ne nazadnje, kolikokrat mu boste še verjeli na besedo, od AZ pa zahtevali dokaze, ki bi prestali najstrožje procesne in materialne kazenskopravne standarde?

Težko razumemo namen in smisel napovedanih ukrepov. Čemu se vam je, če je z dekanovim vodenjem fakultete vse v redu, zdelo potrebno nad fakulteto uvesti protektorat, in čemu ste se, če so razlike v oceni delovne uspešnosti korektne, odločili razveljaviti ocenjevanje delovne uspešnosti? Zakaj ne bi raje izbrali novega dekana, ki si zasluži naše spoštovanje in s katerim bi lahko sodelovali? Pa ne, da je v deželi Danski vendarle nekaj gnilega? Bilo bi pohvalno, če ne bi bili napovedani ukrepi že v osnovi protislovni in če ne bi nekje ob poti zaradi razkoraka med besedami, ki obetajo, in dejanji, ki redno razočarajo, tudi vi že zapravili našega zaupanja! Tem bolj, ker ste v bližnji preteklosti s svojim podpisom že legitimirali celo vrsto spornih dekanovih dejanj – naj omenimo samo zadnji, najbolj svež primer, imenovanje čudovito nepristranskih komisij za preizkus ocen delovne uspešnosti, ki so pritožbene postopke spremenile v farso.

Razumemo, da bi bila odločitev za dekanovo odstavitev po svoje tvegana. Toda nejevolja in rovarjenje posameznih dekanov, ki jim je ta natvezil zgodbice o levičarskem puntu na FF, nista nič v primerjavi z neizogibno eskalacijo konfliktov na FF, če mu boste dovolili, da na položaju ostane do izteka mandata. V svojih javnih nastopih ste se zavezali, da vas bo pri odločitvi vodila izključno skrb za dobro fakultete in univerze. Le kaj dobrega prinaša reševanje Jesenška, ki je po vaši lastni oceni slab dekan in pod vodstvom katerega se podaljšuje agonija na fakulteti?

Zato vas pozivamo, da svojo odločitev še enkrat skrbno premislite in v dobrobit fakultete in univerze storite to, kar je edino prav – spoštujete izraženo voljo akademske skupnosti, odstavite dekana in tako fakulteti omogočite normalizacijo razmer ter vrnitev k našemu osnovnemu poslanstvu, k ustvarjanju in prenašanju znanja.