Pred nekaj meseci so na Ptuju ustanovili Zavod Itadakimasu, katerega primarni namen je bogatitev tega mesta in okolice s kulturnim dogajanjem in povezovanje različnih akterjev na kulturnem področju. Zavod se trudi Ptuj vzpostaviti kot kulturno središče, tako v lokalnem kot v mednarodnem kontekstu, ter preplesti področja umetnosti, kulture in družabnega življenja, posebno mesto pa je namenjeno poeziji. Tako je nastala tudi zbirka Poetoviona, katere poslanstvo je, kot pravi urednik Aljoša Harlamov, povezovanje pesnikov prek knjig, njihovih prevodov in dobre poezije, njen nastanek pa naj bi bil pomemben tudi zato, »ker je poezije v našem prostoru vedno manj, ljudje je ne kupujejo več, nova zbirka, ki bo cenila poezijo, pa jo utegne ponovno postaviti na zasluženo mesto«.

Prve tri izdaje zbirke Poetoviona so sicer prve tri knjige iz založniškega programa novega zavoda; tiskane so v žepnem formatu, poskusili pa so jih tudi cenovno približati bralcem in tako poezijo narediti bolj dostopno. Tanka molčanja avtorja Davida Bedrača so nekje med molkom in besedo povezala ljubezensko tematiko s širšim občutjem sodobnega človeka. Bedračeva poezija spregovori o erotičnem zbliževanju – med moškim in žensko ter med pesnikom in pesmijo. Ivan Dobnik, avtor spremne besede, ugotavlja, da je to »pesniška zbirka s presenetljivo izvirno, drzno izpeljano metaforiko, ki jo obenem odlikuje pesnikova jezikovna natančnost, s čimer pride 'notranja tišina' poezije še toliko siloviteje do izraza«, njeno osrednje težišče pa je po njegovem mnenju »ljubezensko-erotično drhtenje«.

Dih je že 44. samostojna pesniška zbirka slovitega Tomaža Šalamuna, čigar dela so prevedena v enaindvajset jezikov. »Po sistemu vdih-izdih se odvija scenografija teh pesmi, od kitice do kitice, pri čemer vsaka od njih odpre novo epizodo, človeško ali širšo družbeno situacijo, največkrat pa nas po nizu pričakovanih pesnik preseneti s kako povsem spreobrnjeno in zato tako presenetljivo sliko,« glede njene vsebine ugotavlja avtor spremne besede David Bedrač. Meni tudi, da ne gre le za pesniško zbirko in tudi ne le za izbor pesmi, temveč za zapise, ki segajo »na raven dokumentarnega filma sodobnega časa, povezanega z nekdanjim, ki ni bil čisto nič drugačen«; sam Šalamun ob tem skromno dodaja, da je pri pisanju pesmi tudi tokrat »tekmoval z ubijanjem logike«.

Izbor svojega dosedanjega pesniškega opusa pa je predstavil Aleš Šteger, sicer eden vidnejših predstavnikov prve generacije slovenskih poetov po nastanku samostojne države. V tokratni zbirki Arhiv, ki obsega izbrane pesmi iz obdobja 1995–2010, je pregledno zgoščen razvoj njegove poetike vse od pesniškega prvenca pred 18 leti. »Če bi Štegrovo poezijo skrčili na eno samo besedo, bi bila ta beseda najbrž – usta. Zdi se, da naslov prve pesmi iz njegove prve zbirke, ki je prva tudi v tem izboru, zgošča vse vektorje Štegrove pesniške govorice, preden se razletijo v koordinatni sistem,« je zapisal avtor spremne besede Rok Benčin.