Na uredbo o nabiranju gob, ki določa, da je gozdu dovoljeno vzeti le dva kilograma gob, se tako in tako vsi požvižgajo. Inšpektorji sicer oprezajo za poklicnimi gobarji, a so lani izdali celih pet inšpekcijskih odločb, izrekli deset kazni in zasegli 27 kilogramov jurčkov. Letos so bili nekolikanj bolj uspešni.

A odslej bo vse drugače. Recimo, da bo za nabiranje gob res treba kupiti vinjeto. Tako kot za vožnjo po avtocesti. Pravijo, da jo bo celo mogoče kupiti kar na bencinskih črpalkah. In tako bo gobar moral pred odhodom v gmajno še na bencinsko po vinjeto. Dnevno vinjeto bo lahko nalepil na košaro in se brez skrbi podal na lov. Letno vinjeto pa bo treba verjetno nalepiti kar na čelo našega gobarja. Takole lepo ovinjeten bo šel gobar potem lahko po gobe in nihče mu ne bo mogel ničesar. Gobarski nadzorniki bodo po zgledu darsovcev zasedli strateške položaje na lovskih opazovalnicah in s posebnimi daljnogledi že od daleč oprezali za gobarji, ki na čelu ne bodo imeli nalepljene vinjete. Težka bo predla gobarju, ki ga bo nadzornik zasačil, skočil z lovske preže, se postavil pred gobarja in mu po zgledu stražnika iz Butal zaklical: »Hop, pa te imam!« Nič hudega sluteči gobar bo moral od nadzornika kupiti vinjeto, pa še kazen bo moral plačati.

Še huje bo nam, čisto navadnim sprehajalcem. Si predstavljate, kako težko bo, ko boste peljali psa na sprehod in boste ob poti čisto slučajno ugledali lepega, zdravega, velikega jurčka in si že predstavljali, kako bo teknil z jajčkom ali dvema ali pa kar najbolj naravno na lističe narezan in na žaru popečen. Le malce soli in popra in ščepec timijana in kos svežega, mehkega belega kruha... Nič ne bo! Jurčka boste lepo pustili pri miru in ga prepustili gobarju z vinjeto na čelu. Prav vam je, kaj je pa niste kupili že spomladi na Petrolu! Da bi zdaj zaradi enega jurčka hodili nazaj, se peljali do bencinske črpalke, se peljali nazaj, spet šli v gozd, in to celo po isti poti... Gobarji z vinjeto vam bodo tistega jurčka ob poti že zdavnaj pobrali!

In tako bodo gobarili le še ovinjeteni gobarji z licenco, vi pa boste jurčke ob poti mirno pustili in si doma odrezali kos klobase in sanjarili o gobovi juhi.

Tako bo pri nas, ko bomo z vinjetami preprečili plenjenje slovenskih gozdov. Preden pa res pride do tega, odločevalcem zgolj v premislek ponujamo idejo, ki ni zrasla na našem zelniku in ki je v bohinjskih koncih znana že od pamtiveka. Čim začnejo po Pokljuki in drugih gozdovih bohinjskega konca množično rasti gobe in se nadnje spravijo Ljubljančani in drugi gobarski prišleki, se razširi vest o vsaj treh hudih medvedih, ki lomastijo po Bohinju. Tudi kakšna krava je hitro žrtev teh nevarnih zveri in vsi po vrsti zatrjujejo, da so pa še najbolj nevarni gobarjem, ki sklonjeni proti tlom oprezajo za gobani in tako lahko mimogrede spregledajo poltonsko zverino z močnimi šapami. Časopisi so polni novic o medvedih, fotografije raztrganih krav pa grozeče opominjajo na njihovo strašno moč. In gobarjev kar naenkrat ni več v gozdovih...

Ergo – vinjete torej za zaščito naših gozdov nikakor niso potrebne. Le medvede je treba bolj množično naseliti povsod, ne le v Bohinju.