Kot so povedali udeleženci seminarja o metodi obravnave otrok z avtizmom ABA, to metodo poznajo in je za njeno uporabo veliko zanimanja, a se pri delu z otroci z avtizmom ne uporablja, je povedala Anja Vrdlovec, ena od ustanovnih članic društva Tata in tudi sama mama otroka z avtizmom. Predvsem so to kot velik problem izpostavile vzgojiteljice v vrtcih. Večina otrok z najtežjo obliko avtizma dobi tri do pet ur dodatne strokovne pomoči na teden, vendar se število ur dodatne obravnave zmanjšuje.
Izobraževanja vzgojiteljev, učiteljev in strokovnih delavcev o delu z otroki z avtizmom je zelo malo, sta povedali Tatjana Prusnik, mobilna specialna pedagoginja v ljubljanskem vrtcu Pod gradom, in Lucija Kodrca, prof. defektologije na OŠ Roje v Domžalah. To je šola s prilagojenim programom, imajo devet oddelkov, v vsakem so trije otroci z avtizmom. Imajo štiri ure dodatne pomoči na teden, kar pa za delo s temi otroki ni dovolj, ugotavlja Lucija Kodrca. Ker se teh otrok v njihovi ustanovi šola veliko, so pred leti naprosili dr. Marto Macedoni iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana, da jih je poučila, kako naj z njimi delajo.
Tatjana Prusnik je povedala, da so se njeni kolegi za delo s temi otroki usposabljali sami. Delajo po metodah TEACCH in PECS, ki so se jih naučili na seminarjih. Metoda ABA ju je zelo navdušila in sta se pripravljeni usposobiti za svetovalca ABA. Obravnava ena na ena bi bila možna, saj Mestna občina Ljubljana za otroke s posebnimi potrebami zagotavlja nadstandard pri številu dodatnih ur strokovne pomoči na dan.
Dela ena na ena z otroki z avtizmom pri nas ni, je razložila ena od mam, ki so se tudi udeležile izobraževanja o ABA, čeprav bi lahko le s tako obravnavo otrok napredoval, je prepričana. Njen otrok ima Aspergerjev sindrom in bi v šoli zaradi nemotenega poteka pouka in v podporo potreboval asistenta, a mu ta ne pripada. Če se šola angažira, lahko najdejo prostovoljca, ki spremlja otroka, a ta ni izobražen za pomoč otroku z avtizmom. Izkušnja druge mame je drugačna. Njena hči si ne prizna, da ima Aspergerjev sindrom, in odklanja vsako pomoč. Mamo je strah, kaj bo to pomenilo za njen nadaljnji razvoj: »Osnovno šolo ti otroci še preživijo, tudi srednjo, če pomoči ne poiščejo niti na fakulteti, pa lahko končajo na psihiatriji,« ponazori. Starši pogrešajo več pomoči pri vzgoji otrok z avtizmom. Kot sta pojasnili mami, jih o potrebah teh otrok nekoliko izobrazijo v svetovalnem centru za otroke in mladostnike in na pedopsihiatriji na Pediatrični kliniki, sicer pa so prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti. lo
