Ni bolj zanimive stvari, kot je odkrivanje novega, in svoboda je pri tem najboljši sopotnik. Pokaže nam, kako je izmuzljiva in da je ni mogoče v celoti načrtovati – enako, kot sence ni mogoče uloviti z lučjo. Vse kaže, da ni drugega načina, kot da se odpravimo na pot ter pri tem ne vemo, kaj vse nas na tej poti čaka. Takšnega koncepta se je oprijel že Krištof Kolumb.
Beseda svoboda je tudi sicer dokaj pogosta spremljevalka vaših projektov. Za kakšno vrsto svobode gre tokrat?Pri razumevanju svobode se mi zdi bistveno to, da ločujemo med »svobodo od« in »svobodo za«. Svoboda od stvari, ki nas na tak ali drugačen način ovirajo, je prvi pogoj za to, da lahko živimo tako, kot sami hočemo, vendar pa je samo in zgolj svoboda od nečesa lahko jalova in prazna, če ne vemo, kaj početi z njo – podobno kot Spartakovi sužnji, ki so si svobodo krvavo izborili in se posledično znašli v praznem prostoru. Mnogi so se tega prestrašili, se obrnili in vrnili v svoje kletke. Občutek imam, da smo tudi mi nenehno ujetniki podobnega položaja. In natančno na tej točki stojimo pred tistim pravim vprašanjem: kaj sploh lahko naredimo s svojo svobodo? Ne samo, proti komu se borimo, ampak za kaj se borimo.
Če prav razumem, se na tej točki začne tudi tlakovanje slabo uhojene poti?Vsekakor, ampak to je tudi edina pot, ki je zanimiva.
Se to iskanje drugačnosti kaže tudi v tem, da je živi orkester tokrat zamenjal računalnik?Ne gre toliko za željo biti drugačen, temveč za preprosto odločitev biti to, kar si. To je tudi edini način, da si nekaj posebnega. In nemara je ravno to tisto, kar je najtežje. Potem se sredstvo za izražanje ponudi samo od sebe.
Kolikor poznam Genezo, je Bog najprej ustvaril svetlobo tako, da jo je oddvojil od teme.Pozdravljam ustvarjalni način življenja, ki ga je gojil glavni lik knjige, ki jo omenjate, ampak zdi se mi, da bi v Streli nehote lahko našli več referenc tudi v poglavjih, ki sledijo Genezi. Vsekakor je res, da je ustvarjanje iz nič ena teh referenc, to je tudi moja priljubljena tematika, vendar pa se Strela lahko navezuje tudi na vse tiste epske opise zgodovine človeške družbe, kjer so zabeleženi razvoj in propad narodov, vsi pokoli in ognjeni meči, brezštevilne odrezane glave, ki se kotalijo naokoli, in morje krvi, ki ga je sveta knjiga polna kot nobena druga. Mene predvsem zanima, ali smo sposobni ustvariti družbo, ki bi ji bolj ustrezal kakšen drugačen, bolj atraktiven opis od tega, ki ga podaja Biblija.
Strela v vašem primeru torej ni samo naravni pojav, temveč pomeni tudi napetost in nasprotja v človeku samem?Strela res ni zgolj naravni, temveč tudi družbeni pojav. Iskrenje in strele so naši vsakdanji sopotniki. Srečujemo jih na ulici, v parlamentu, ob družbenih nemirih in revolucijah… Strela označuje usodne mejnike v nenehnem procesu grajenja in rušenja. V tem procesu smo soočeni z nujnostjo rušenja starega, da bi se lahko razvilo novo, in ravno strela je pojav, ki privede do tistega usodnega preskoka, da se iz pogorišča starih lahko rodijo nove stvari. Bistveno vprašanje je, kaj lahko naredimo, da se izognemo tem pogoriščem, kako lahko vplivamo na družbeni proces, da se izognemo vojnam. V kolikšni meri lahko obvladamo lastno destruktivnost?
Blisk po navadi spremlja grom, pri tem projektu pa se zdi, da bo po njegovi premierni predstavitvi v Kinoteki vse skupaj potihnilo. Ga bo mogoče slišati tudi v prihodnje?Strela bo s svojim celovečernim videom predstavljena še v kinu Udarnik v Mariboru, sicer pa je poslušalcem seveda na voljo tudi na albumu.
V Kinoteki ste zvočni zapis nadgradili tudi s celovečernim videom. Ali je šlo pri tem za zvočne variacije na videno ali obratno?Celovečerni video je nastal na podlagi glasbe. Videi se v svoji komplementarni vlogi gibljejo v enakih vsebinskih okvirih, v katerih se glasba že nahaja, in so plod sodelovanj s cineastom, urednikom in filmskim ustvarjalcem Jurijem Medenom, fantastičnim slikarjem Markom Jakšetom ter kolektivom Cirkulacija 2, ki ga sestavljajo Borut Savski, Stefan Doepner in Boštjan Leskovšek.
Ali obstaja partitura za simfonijo?Partitura za Strelo za zdaj še ne obstaja, vendar upam, da jo bom ob prvi priložnosti tudi zapisal. Podobno kot pri partituri za Magatrejske zgodbe gre tudi pri Streli za natančno opredeljen notni zapis, ki poleg živega orkestra izkorišča še široke možnosti ozvočitve akustičnih inštrumentov ter uporabo sodobne tehnologije.
Vseeno me zanima vaš pogled na virtualni simfonični orkester, s katerim ste ustvarili album. Za kaj pri vsem skupaj gre?Moja zasedba je simfonični orkester, inštrumenti, ki jih uporabljam, so inštrumenti simfoničnega orkestra, vendar je moje glavno orodje računalnik. V njem se sestavi virtualni simfonični orkester, računalniški sistem za ustvarjanje glasbe, ki uporablja realne zvoke živega orkestra, vendar z vsemi ugodnostmi, ki jih ponujajo računalniški glasbeni programi na digitalni platformi. Virtualni orkester nam ne omogoča samo skladanja in pisanja partiture, kot je to običajno, temveč odpira številne možnosti, ki so s konvencionalnim skladanjem mimo računalnika nemogoče.
Torej imamo opraviti z virtualnim simfoničnim orkestrom enega človeka?Natančno tako. Z nastopom računalniške tehnologije se je prvič v zgodovini pripetilo, da je skladatelju omogočeno, da oblikuje lastno izvedbo svojega dela z virtualnim orkestrom. Pred tem je bilo to nemogoče, saj je bil za izvedbo potreben številen živi orkester.
Kakšne so prednosti in slabosti takšnega dela?Nič se ne more primerjati s pravim orkestrom, prav tako pa se nič ne more primerjati z virtualnim orkestrom. Prednost virtualnega orkestra je, da lahko funkcionira tudi zunaj meja, ki jih začrtujejo omejitve živega orkestra in izvajalcev. Prav tako nima težav s fizikalnimi omejitvami inštrumentov. Tako lahko izvede linije, ki so neizvedljive z živim orkestrom. Vendar pa raje kot o prednostih in omejitvah govorim o specifični naravi inštrumentov. Ne moremo reči, kateri inštrument je boljši, saj vsak deluje na različnih področjih – tisto, kar šteje, je ideja, ki jo skladba posreduje.
Koliko svobode pa se izgubi skozi računalnik? Če Strele ni mogoče izvesti v živo, to pomeni tudi, da je okleščena možnosti improvizacije in poustvarjalnega navdiha.Strelo bi lahko izvedli v živo, o tem sploh ni dvoma, vendar pa bi izzvenela drugače kot izvirna izvedba na samem albumu – tako kot vsaka skladba zveni drugače v različnih izvedbah.
Tik pred najinim pogovorom sem izvedel, da bodo vsi vaši albumi doživeli ponatis v Veliki Britaniji.Res je. Pri Claudio Records oziroma njihovi sekciji Claudio Contemporary, ki je posvečena sodobni klasični glasbi, so se odločili, da bodo ponovno izdali vse moje albume. Poleg albuma Lightning je v katalog že uvrščen album Življenje v kovčkih, novembra je v načrtu izid Posvetitve časa, druge plošče pa si bodo sledile v krajših časovnih presledkih.
