»Tatran je zelo dobro organiziran klub z bogatim lastnikom. Uspešen je tudi v regionalni ligi Seha, a tudi mi smo v Evropi že dokazali, da se nikogar ne bojimo. Dvoboj bo izenačen, a najpomembneje je, da imamo možnosti za vnovično uvrstitev v skupinski del tekmovanja,« o zadnji oviri na poti do skupinskega dela ocenjuje direktor mariborskega kluba Andrej Bauman. Tatran je že šestkrat igral tudi v skupinskem delu lige prvakov, nastop v letošnji pa mu je preprečil slovenski četverec beloruskega Dinama iz Minska. Čeprav je Tatran gostil kvalifikacijski turnir za ligo prvakov, ga je ekipa trenerja Borisa Deniča ter igralcev Deana Bombača, Davida Miklavčiča in Uroša Bundala v finalu premagala z 29:27 (14:13). Slovaški prvak ima poleg kopice domačih reprezentantov tudi devet tujcev: štiri Čehe ter po enega Latvijca, Poljaka, Ukrajinca, Srba in Črnogorca.
Evropska rokometna zveza (EHF) je v minuli sezoni uvedla dve pomembni novosti: združila je pokal EHF in pokal pokalnih zmagovalcev v eno tekmovanje, v novoustanovljenem pokalu EHF pa je uvedla sklepni turnir najboljše četverice. In prav Mariborčane so tri sekunde ločile od uvrstitve na zadnje dejanje tega tekmovanja, ki ga je maja gostil francoski Nantes. Na prvi četrtfinalni tekmi proti Göppingenu v dvorani Tabor ni bilo zmagovalca (26:26), na povratni pa so bili Nemci, za katere je Primož Prošt zbral 14 obramb, le za zadetek uspešnejši (31:30). Če bi ostalo pri izidu 30:30, bi v Nantes potovali Štajerci zaradi večjega števila doseženih golov v gosteh, a je Momir Rnić (nekdanji igralec Gorenja in Celja Pivovarne Laško) tri sekunde pred koncem s svojim enajstim zadetkom uničil mariborske sanje.
Po sedmih krogih v letošnji slovenski ligi si Mariborčani delijo prvo mesto z Gorenjem z maksimalnim izkupičkom točk (po 14), a jih še čakata derbija z Velenjčani in Celjani. »V okviru svojih, predvsem denarnih zmožnosti smo skušali pri igralskem kadru najti pravo razmerje med kakovostjo in ceno. Predvsem smo ciljali na mlade, talentirane igralce s potencialom. V preteklosti nam je nekaj podobnih fantov že uspelo promovirati in verjamem, da bo tudi v tej sezoni podobno. Ali smo s to postavo konkurenčni Celjanom in Velenjčanom, pa je spet drugo vprašanje. A verjamem, da smo v primerjavi z minulo sezono naredili vsaj pol koraka naprej,« vlogo favoritov tekmecema diplomatsko prepušča trener Marko Šibila.
Okoli 600.000 evrov naj bi znašal klubski proračun za letošnjo sezono, pred katero je Maribor zapustilo kar enajst igralcev, prišlo pa jih je devet. Preporod kluba – po dolgoletni suši je bil leta 2003 ustanovljen MRD Maribor Branik, ki se je nekaj let imenoval po glavnem pokrovitelju, podjetju Klima Petek – se je začel leta 2010. Po enoletnem igranju v prvi ligi je trenerja Bojana Čotarja zamenjal Marko Šibila, glavni pokrovitelj se je umaknil iz imena kluba, predsednik je namesto Kristijana Petka postal Aleš Hauc, takrat prvi mož Pošte Slovenije, zdaj Nove KBM, direktorsko funkcijo pa je prevzel Andrej Bauman.
A rokometna zgodba o uspehu v mestu ob Dravi ima tudi črno poglavje. Povezano je bilo z denarjem, kajti klub je imel leta 2011 kar 600.000 evrov dolgov. Zato je stopil v prisilno poravnavo (ne v stečaj), najkrajši konec pa so potegnili upniki, predvsem igralci, ki jim je ponudil poplačilo le treh (!) odstotkov dolgov. Poleg tega je Mariborčanom grozila celo izključitev iz prve lige, če ne bi do sredine aprila poravnali 3000 evrov za stroške sodnikov in vodenja lige. Čeprav je Združenje rokometnih prvoligašev Slovenije s stališča neenakopravnosti do vseh preostalih članov ostro nasprotovalo takšni potezi, češ da imajo tudi drugi klubi denarne težave, vendar jih ne rešujejo na takšen način, so Štajerci vendarle lahko nadaljevali tekmovanje, sočasno pa so se tudi na nekoliko nenavaden način znebili večine dolgov...