Vredno se mi zdi izpostaviti osnovno filozofijo ustanovitelja in utemeljitelja globalnega gibanja Slow Food Carla Petrinija, ki je bil, ko smo bili še v Dornberku (in kasneje tudi na Zemonu), pri nas na obedu. Po njegovem je ključ vsega dobra, čista in poštena hrana. To velja tako za odnos kmetovalca do pridelave, nas v kuhinji do njegovega pridelka, kot za razumevanje gosta, kaj dobi na krožnik.

Dobra hrana ni nujno dražja hrana. Pravzaprav je dobra hrana stvar poznavanja in občutka. Veliko naših stalnih gostov zahteva krožnik jote; v njem je strnjena naša filozofija. Sestavine so iz okolice, jed je tradicionalna, z njo se brez zadrege predstavimo kjer koli po svetu.

Sporočilo dneva hrane razumem tudi tako, da moramo paziti, kaj jemo. Marsikdo v motor svojega avtomobila natoči najdražje olje, ko pa gre, recimo, za oljčno olje, ki ga bo užival, se zmrduje nad ceno. Takšni ljudje seveda poznajo telefonsko številko svojega mehanika, nikoli pa zanjo niso vprašali branjevke. Kaj šele, da bi poznali številko svojega zdravnika. Spoštujmo hrano, spoštujmo naše telo.