Kolektivne sanje nekdanjega župana Franca Kanglerja in režiserja Tomaža Pandurja, po katerih naj bi na mariborskem desnem obrežju Drave vzniknila impozantna novogradnja Mariborskega kulturnega središča (Maks), so za mesto postale finančna nočna mora.

Občinsko podjetje ZIM je v Maks vložilo blizu 4,5 milijona evrov, od tega je približno dva milijona prejelo od občine v denarju in nepremičninah. ZIM je že leta 2011 obsedel na dolgovih in na gradbeni luknji na Studencih. Megalomanski projekt je dokončno pogorel po tem, ko je država odrekla desetmilijonsko sofinanciranje Umetnostni galeriji Maribor (UGM), ki jo je Kangler umestil v Maks v upanju, da bo tako zakrpal finančno luknjo v tej naložbi.

Maks se je kot kost v grlu zataknil v bilancah podjetja ZIM, ki se zdaj zato sooča z izvršbami in tožbami. Najtežji tožbeni znesek, vreden skoraj 650.000 evrov, so vložili avtorji arhitekturne zasnove iz biroja Sadar+Vuga, ki je za svoje storitve že prejel približno milijon evrov honorarja.

Supervizor razkriva »obvodna« plačila

Finančne težave ZIM zdaj rešuje novo občinsko vodstvo z županom Andrejem Fištravcem na čelu. Da se je tega lotilo na, milo rečeno, inovativen način, je Dnevnik zaznal minuli mesec med pregledovanjem občinskih izplačil v spletni aplikaciji supervizor. Ta je razkrila, da je občina od junija do septembra plačala štiri račune, »težke« od 24.000 do 27.000 evrov.

Ni pa tega denarja nakazala na enega izmed bančnih računov ZIM, ki so od maja blokirani. Občina je preusmerila izplačila na fiduciarni račun odvetnika Petra Pečeta. Zakaj se je odločila za takšen finančni obvod, smo se pozanimali v kabinetu župana. Fiduciarni račun odvetnika se namreč praviloma uporablja, kadar odvetnik stranko zastopa v odškodninskih tožbah, poravnavah in podobnih pravdnih zadevah. Odvetnik na tem posebnem računu, za primer, prejema izplačila toženih strank, nakar jih v skladu s pogodbo prenakaže tožniku.

Naša poizvedovanja so se precej zavlekla, saj so na občini potrebovali več kot teden dni, da so odgovorili na naša prva vprašanja. »Odvetniku Pečetu smo plačali več računov na podlagi pozivov k plačilu neplačanih obveznosti v zvezi s pogodbo o sofinanciranju investicije v Maks. Občina poravnava finančne obveznosti, ki so posledica nepremišljeno sklenjenih pogodb prejšnjega vodstva,« so razložili. Pripisali so še, da so denar nakazali na fiduciarni račun odvetnika zato, da bi se izognili tožbi.

Nesmiselna pojasnila občine

Pojasnilo je vsililo vprašanje, zakaj je občina nakazovala denar odvetniku, če ta sploh ni vložil tožbe in ni sprožil izvršbe. Občina bi lahko denar neposredno plačala prezadolženemu podjetju ZIM, ki je v skoraj 99-odstotni lasti Mestne občine Maribor. Zato smo z vprašanji vrtali naprej in smo na odgovore spet čakali več kot teden dni.

Izvedeli smo, da so pooblaščencu podjetja ZIM nakazovali denar zato, ker je občini »zagrozil z izvršbo« in se pri tem skliceval na podpisano pogodbo z 9. julija 2012 o sofinanciranju investicije gradnje objekta Maks z UGM. Mesečna nakazila se nanašajo na zaračunavanje stroškov financiranja zalog, so še zapisali. Ti stroški bremenijo podjetje Meteorit, ki bi moralo graditi Maks in je zato že leta 2011 nakupilo za več sto tisoč evrov gradbenega materiala. Zato terja denar od pogodbenega partnerja ZIM, ta pa od občine.

»Občina je avgusta pripravila predlog sporazumne prekinitve pogodbe, vendar ZIM zaradi solventnih težav iz spora z Meteoritom verjetno sporazuma ni želel skleniti,« so sporočili iz županovega kabineta.

Občina bo prekinitev omenjene pogodbe postavila kot pogoj nadaljnjega reševanja družbe ZIM. »Dejstvo je namreč, da projekt Maks glede na trenutne finančne razmere ni izvedljiv, prav tako je nejasno financiranje delovanja centra in izvajanja programov,« so še zapisali in napovedali, da bodo pogodbo enostransko odpovedali, če se ne bodo mogli dogovoriti o sporazumni prekinitvi.

Po Dnevnikovih vprašanjih nehali plačevati

Že zdaj pa je občinsko vodstvo spremenilo način plačevanja računov. Denar se namreč ne steka več na fiduciarni račun, oktobrski obrok je občina minuli petek nakazala na račun ZIM. Kakršna koli povezanost tega plačevanja s poizvedovanji Dnevnika je seveda naključna.

Pojasnila smo terjali tudi od direktorja ZIM Franca Bebra. Četrtega oktobra smo ga med drugim vprašali, ali bo zaradi dolgotrajne insolventnosti ZIM sprožil postopke v skladu z zakonodajo in predlagal postopek prisilne poravnave ali celo stečaja. Bebrovih odgovorov nismo prejeli.