A to so le številke, za katerimi se skrivajo vse večja revščina in številne socialne stiske. Na Jesenicah so tako že pred časom ustanovili posebno skupino za koordiniranje aktivnosti na področju socialnega varstva od centra za socialno delo, Rdečega križa do recimo Društva upokojencev. Pred kratkim pripravljeno analizo stanja bodo v četrtek obravnavali občinski svetniki. Analiza o socialnem stanju Jesenic žal ne pove veliko novega, so pa že sami podatki skrb vzbujajoči.

O vse večjem številu dolžnikov komunalnemu podjetju smo v Dnevniku že pisali. Ker imajo ti ljudje, ki ne zmorejo plačevati vodovoda ali ogrevanja, še številne druge dolgove, se na Jesenicah najbolj bojijo vse večjega števila izvršb. »Število posameznikov in družin dolžnikov se je izrazito povečalo, v juliju je bilo poslanih 1170 opominov samo za neplačevanje komunalnih storitev. Število neplačnikov občinskih stanovanj je okoli 90. Vloženih je tudi 880 izvršb za 303 fizične osebe iz naslova neplačevanja komunalnih storitev. V primeru izpeljave postopkov deložacij ni na voljo enot, ki bi omogočale zagotavljanje minimalnih bivalnih pogojev in številni posamezniki in družine se bodo znašli na cesti,« opozarjajo na jeseniškem centru za socialno delo. Gašenje požara bi lahko predstavljal bivalni center za brezdomce, ki ga na zgornjem Gorenjskem nimajo. »Res, najbolj se bojimo tega, koliko ljudi bo moralo ostati na cesti. Na Jesenicah za reševanje tega problema nimamo ničesar. Ob tem bi rada opozorila na skoraj prazen samski dom Slovenskih železnic. Nujno bi bilo treba najti skupen jezik z železnicami in to stavbo preurediti v začasno bivališče za vse, ki bodo ostali brez doma. Žal se bojim, da bo precej tudi družin z otroki. Za bolj dolgoročno rešitev pa so se župani zgornjegorenjskih občin že povezali in skušali bomo pridobiti tudi evropska sredstva,« je dejala jeseniška podžupanja Vera Pintar.

Ob vseh ostalih problemih se naraščajočega brezdomstva zavedajo tudi na Rdečem križu. »Vse več jih trka tudi na naša vrata. Po nekaj na mesec zagotovo,« je potrdila Rina Beravs Zor z jeseniške enote Rdečega križa. Ker novi brezdomci nimajo kam, iščejo namestitev pri prijateljih, sorodnikih, največkrat pa se potikajo kar po kleteh in hodnikih stanovanjskih blokov in stolpnic. Ker živijo »nikjer«, jih tisti, ki bi jim radi pomagali, tudi težko najdejo.

A socialnih stisk je več kot preveč tudi na vseh drugih področjih. Pereč problem je revščina starejših in tistih, ki jih je sram priznati, da potrebujejo pomoč in zato raje stradajo, kot da bi prišli recimo na Rdeči križ. Zgovornih je kar nekaj podatkov iz omenjene analize. Recimo ta, da močno upada število uporabnikov pomoči na domu. To seveda ne pomeni, da je ljudi, ki bi tako pomoč potrebovali, vse manj. Ravno nasprotno, starejših je na Jesenicah vse več, samo take pomoči si ne morejo več privoščiti. V zadnjih dveh letih je imel jeseniški dom starejših dobrih 900 uporabnikov pomoči na domu vsako leto, v povprečju stalno nekaj manj kot 80. Letos so jih v prve pol leta našteli komaj 400, v povprečju jih imajo le še okoli 70. »Veliko sodelujemo z društvom upokojencev, saj le tako pridemo do tistih, ki potrebujejo našo pomoč. Ker je te ljudi tako sram, da živijo v revščini, jim hrano vozimo ponoči. Ja, tudi sama sem v poznih večernih urah že večkrat peljala pomoč v kakšen zaselek,« je še dodala Rina Beravs Zor z Rdečega križa. Ob tem lahko dodamo še podatek, ki ga je pokazala analiza društva upokojencev, ki je med starejšimi opravilo posebno anketo. Kar 46 odstotkov starejših je priznalo, da za njih ne skrbi nihče.