Čeprav je občinski prostorski akt v bližini ljubljanske železniške postaje že pred leti predvidel kopico stolpnic, danes stoji le Situla, katere gradnja bi skoraj nasedla zaradi stečaja gradbenega podjetja Kraški zidar. Ena izmed za zdaj še neuresničenih stolpnic je tudi tista, ki bi morala zrasti na vogalu Masarykove in Šmartinske ceste, na mestu nekdanje Veletekstilove tovarne. A te stolpnice, kot kaže, ne bo še vsaj nekaj časa.

Družba Velgradnje, ki je zemljiškoknjižna lastnica okoli 6600 kvadratnih metrov parcel, ima že dalj časa blokirane račune. Poleg tega pa se je sodeč po izpiskih iz zemljiške knjige Nova Ljubljanska banka Zasavje, pri kateri so Velgradnje najele 8,04 milijona evrov posojil, naveličala čakati, da ji Velgradnje vrnejo kredite. Okrajno sodišče v Ljubljani je namreč aprila letos dovolilo izvršbo, kjer je bila kot izvršilno sredstvo predlagana prodaja nepremičnin Velgradenj, je pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi okrajnega sodišča Tina Hrastnik. Več podatkov o izvršbi nam na okrajnem sodišču niso mogli dati, ker postopek še ni končan.

Zakaj se je banka odločila za izvršbo, nam na Novi Ljubljanski banki niso želeli pojasniti, saj poslovnih odnosov s komitenti ne smejo komentirati. Na banki iz istega razloga niso odgovorili niti na vprašanji, ali so opravili cenitev zemljišča in ali se v kratkem obeta javna dražba zemljišč, na katerih je dovoljena gradnja.

Občinski prostorski načrt na parcelah ob Masarykovi cesti predvideva kompleks, ki zelo spominja na bližnjo Situlo. To pomeni, da so v kleti lahko štiri parkirne etaže, poleg pritličja pa je nad površjem predvidenih še 24 nadstropij do višine največ 72 metrov. Ker prostorski načrt dovoljuje gradnjo poslovnih prostorov in stanovanj, ki so v stolpnici, in ker gre za lokacijo praktično v središču mesta, gre pričakovati, da bi banka s prodajo zemljišč lahko iztržila lepo vsoto, če se bo seveda sploh kakšen vlagatelj zanimal za nakup.

Za pojasnilo, zakaj se družba Velgradnje, ki jo je leta 2008 ustanovila družba Veletekstil, v preteklih letih ni lotila gradnje objektov, smo vprašali tudi direktorja Velgradenj in Veletekstila Antona Maglico, a njegovega odgovora nismo prejeli. Pri Maglici smo prav tako želeli preveriti, ali so od leta 2008, ko je bil izveden arhitekturni natečaj za najprimernejšo arhitekturno rešitev stolpnice ob Masarykovi, sploh izbrali končno rešitev. Natečajna komisija takrat namreč ni izbrala zmagovalnega elaborata, temveč je dvema dala drugo nagrado in Veletekstilu, ki je naročil natečaj, predlagala, naj avtorjem drugonagrajenih elaboratov naroči dodelavo svojih rešitev in nato izbere med njima. A Rok Klanjšček iz družbe Real Engineering je dejal, da jih je investitor naknadno obvestil, da je ravno njihovo arhitekturno rešitev izbral za zmagovalno.

Omenimo še, da je trenutna lastnica Velgradenj družba Veletekstil nepremičnine, ki jo prav tako vodi Maglica. Tudi ta družba ima po javno dostopnih podatkih enako kot Velgradnje in Veletekstil blokirane račune. Vse tri družbe so prav tako davčne neplačnice. Veletekstil in Veletekstil nepremičnine davčni upravi dolgujeta po med 50.000 in 100.000 evrov, Velgradnje pa od 300.000 do 500.000 evrov. Država je na zemljiščih Velgradenj ob Masarykovi v začetku letošnjega leta vpisala hipoteko zaradi zavarovanja davčnega dolga v višini približno 85.000 evrov, pri čemer pa ima Nova Ljubljanska banka prednost pri poplačilu, saj je vse svoje hipoteke vpisala pred državo.