Za takšne dvojčke je med drugim značilno, da imajo identičen genski zapis, pri čemer so izjeme, saj razen njih niti dve osebi nimata takega. Malce drugače pa je pri avtomobilih. Če malce pretiravamo, bi lahko rekli, da imajo enak genski zapis avtomobili iste znamke, ki so narejeni na enaki platformi. Kot je na primer Volvova platforma P3, na kateri sta med drugimi narejena karavan V60 in športni terenec XC60. Od tod tudi ideja (vsaj delno) o medsebojni primerjavi med na prvi pogled med seboj niti ne preveč primerljivima avtomobiloma. Ki sta nas ob prvem in tudi več naslednjih pogledih spomnila prav na omenjena dvojčka.

V60 je karavan, ne ravno klasičen Volvov, vsaj ne na način, na kakršnega smo Volvove karavane poznali v zadnjih desetletjih. Je namreč oblikovno izjemno privlačen, dinamičen, atletski karavan in nima prav nič skupnega z nekdaj značilno Volvovo »škatlasto« obliko. V dolžino meri 4,64 metra, njegov prav tako nič kaj škatlast sorodnik XC60 pa le centimeter manj, kar je le ena izmed mnogih podobnosti teh dveh avtomobilov. Naslednja je ta, da sta oba ravno pred kratkim doživela temeljito oblikovno osvežitev, po kateri delujeta precej bolj dinamično. Predvsem njun sprednji del je modernejši, k čemur najbolj pripomorejo nova oblika motornega pokrova, novi podolgovati prednji žarometi in dnevne luči, premaknjene v na novo oblikovan odbijač. Skratka, na videz majhne spremembe, ki pa naredijo veliko razliko in zaradi katerih oba avtomobila zdaj delujeta kot prava atleta: eden kot sloki maratonec, drugi kot mišičasti fitneser – kot naša dvojčka torej.

Skorajda kot dvojčka sta naša avtomobila tudi v notranjosti. Tudi po zaslugi enake stopnje opreme, ki se imenuje summum. Razlika je le v postavitvi zračnikov in nekaterih podrobnostih, ki so pri XC60 delovali bolj prestižno, pa v tem, da slednji zaradi zasnove avtomobila deluje bolj prostorno, predvsem v širino in višino, kar se seveda pozna tudi pri prtljažnem prostoru, ki je s 495 litri za 65 litrov zmogljivejši kot pri V60 (430 litrov). Glede voznikovega delovnega okolja je tako, da človek potrebuje nekaj privajanja, ko osvoji razporeditev gumbov in stikal, pa mu je hitro vse na dosegu roke. Zamera ostaja le pri velikosti gumbov, saj bi bilo vse precej lažje, če bi bili večji, je pa res, da je tako nadzorna plošča videti lepše. Položaj za volanom je v obeh primerih zelo dober, sedeži pa so odlični in se za udobne izkažejo tudi na zelo dolgih vožnjah.

Ravno na omenjenih je med obema avtomobiloma tudi najmanj razlike, saj avtocestne kilometre požirata udobno in lahkotno. Večje razlike pa se pokažejo na ovinkastih cestah, kjer se V60 premika kot po tračnicah, medtem ko se pri XC60 pač občuti, da gre za skoraj dvotonsko športnoterensko gmoto. Kljub temu je tudi vožnja z njim zelo dobra, predvsem pa se izkaže na slabših terenih, kar je zaradi štirikolesnega pogona tudi logično. Precejšnji motorni razliki pri testnih primerkih (V60 je imel 2-litrski turbodizel s 163 KM/120 kW, XC60 pa 2,4-litrskega z 215 KM/158 kW) sta svoje seveda odigrali pri pospešku do stotice (V60 v 9,4 sekunde, XC60 pa v 8,3 sekunde), pri višjih hitrostih pa sta do izraza že toliko prišli oblika in teža (1726:1921 kilogramov) avtomobilov, da se je v obratni smeri vse skupaj poznalo pri končni hitrosti (215:205 km/h). V obeh primerih sta motorja odlično sodelovala s samodejnima 6-stopenjskima menjalnikoma, bila zelo odzivna pri visokih hitrostih, tudi poraba pa je bila v skladu s pričakovanji, kar pomeni 7,8 litra dizla pri V60 in 8,9 pri XC60.

Upoštevajoč stopnjo opreme in razred avtomobilov je bila pričakovana tudi cena oziroma razlika med njima: 40.280 evrov za volva V60 in 53.533 za volva XC60. Več pa v sklepu.

Več fotografij na www.dnevnik.si