Na danes odprti gobarski razstavi na Gospodarskem razstavišču bodo v javni razpravi vnovič odprli temo uvedbe dovolilnic za gobarjenje oziroma tako imenovanih gobarskih vinjet. Mnenje o njihovi uvedbi je razdeljeno, a glede na vse večje plenjenje slovenskih gozdov je nekaj treba ukreniti. Z Jelovice, Pokljuke, Jezerskega, Loma in drugih koncev pod Karavankami, iz primorskih in dolenjskih gozdov »poklicni« gobarji letos zaradi res dobre gobarske sezone vozijo po cele prtljažnike gob. Uredba o varstvu samoniklih gliv določa zgornjo mejo dveh kilogramov, a kaj, ko je nadzor nad tem prepuščen komaj trinajstim gozdarskim inšpektorjem.

Inšpektorji v spremstvu policije

Inšpektorji so lani izdali pet inšpekcijskih odločb, izrekli eno opozorilo in izdali deset plačilnih nalogov. V štirih primerih so gobe odvzeli (27 kilogramov jurčkov) in jih uničili na kraju odvzema. Letos je stanje glede na lani še mnogo hujše, nekaj več bo tudi izrečenih kazni. »Na Gorenjskem smo izdali 15 plačilnih nalogov, kazen je 208 evrov. Odvzeli smo dobrih 50 kilogramov gob. Izdali pa smo tudi 30 plačilnih nalogov po 400 evrov kazni zaradi nepravilne uporabe gozdnih poti. To je žal še najboljši način za nadzor nad gobarjenjem,« je povedala gozdarska inšpektorica Urška Ahačič Pogačnik. V Avstriji so lani izrekli le dve globi, pa nimajo takih težav kot pri nas. Torej gre tudi za pomanjkanje zavesti o spoštovanju predpisov oziroma narave. Delo inšpektorjev pa je oteženo ne samo zaradi kadrovske podhranjenosti. »Na terenu morava biti nujno dva ali pa v spremstvu policije. Groženj in izmikanja je ogromno,« je dodala Ahačič-Pogačnikova. Dovolilnice po mnenju inšpekcije niso rešitev. »Že več let opozarjamo, da je treba poostriti nadzor in ga prenesti še na okoljsko inšpekcijo in zavod za gozdove. Potrebna bi bila tudi časovna omejitev območij nabiranja gob,« je še dodala Urška Ahačič Pogačnik.

Čisto pravi posel

S tem se strinja tudi vodja blejske enote zavoda za gozdove Andrej Avsenek, ki je zgrožen nad letošnjim plenjenjem gozdov. »Zadeva je prerasla v vandalizem nad gozdovi! Nič nimamo proti rekreativnemu nabiranju gob, a v naših gozdovih gre za čisti 'biznis'. Povzroča se škoda naravi. Dokaz za to je rukanje jelenov. To se je z Jelovice letos preselilo čisto v dolino tik ob Savo, kar je povsem nenormalno. Treba bi bilo tudi prostorsko omejiti gobarjenje in ga prepovedati v varovanih in zaščitenih gozdovih. Nadzora je res premalo in strinjam se, da bi ga lahko opravljali naši gozdarji. 400 nas je, samo pooblastila naj nam dajo! Gre za odgovornost pristojnega ministrstva, zdaj ko je resor združen, gre za enkratno priložnost za to,« je prepričan Avsenek.

V Sloveniji poznamo med 2500 in 3000 vrst gob, nekaj manj kot polovica je užitnih. Jože Horvat, predsednik Gobarskega mikološkega društva Ljubljana, opaža, da na razstavah ljudje sprašujejo le še po užitnih gobah in kje ter kdaj jih nabirati. Ekonomski interes je torej žal postal glavno vodilo. »Plenjenja je zadnje čase res ogromno. Do dovolilnic smo skeptični, sploh če bi nakup pomenil neomejeno gobarjenje. V Italiji imajo sistem vinjet, a moraš pred nakupom še na izobraževanje, prav tako pa velja dvokilogramska omejitev. Lastniki gozdov tam lahko sami pokličejo finančno policijo ali nadzornike. Podobno je v Avstriji. Pri nas pa se bojim, da bodo lastniki gozdov dosegli plačilo dovolilnic, da bi s tem pokrili stroške višjega davka. A če bo obveljala njihova, češ, dajte nam rento in gobarite neomejeno, bomo uničili gozdove. Tega pa si pravi gobarji ne želimo,« je razložil Horvat, ki bi sistem vinjet sprejel le, če bi ohranili tudi omejitev, denar pa razdelili za izobraževanje, nadzor in lastnikom gozdov.

Dovolilnice za neomejeno gobarjenje?

Projekt možnosti omejevanja nabiranja gob bo danes na razstavi gob predstavil Gozdarski inštitut Slovenije, na katerem se nagibajo prav k temu, da bi uvedli dovolilnice in neomejeno nabiranje. Letna bi stala okoli sto evrov, dnevna deset. Vodja oddelka za varstvo gozdov Dušan Jurc poudarja, da se ne smemo sprenevedati, češ da v praksi že zdaj poteka neomejeno gobarjenje. »Prost dostop do gozdov še iz časov Marije Terezije moramo na vsak način ohraniti. Sistem dovolilnic pa naj bo tak, da država omeji njihovo število in naj v določenem času njihovo prodajo ustavi. Denar se potem res lahko nameni lastnikom, kako in za kaj ga bodo morali porabiti, pa bo odločitev politike. Naš predlog je, da za pospeševanje rasti gob ali pa za urejanje gozdnih cest,« je razložil Jurc. Gozdarski inštitut Slovenije je glede uvedbe dovolilnic opravil anketo med 1400 gobarji. Kar polovica podpira njihovo uvedbo.