Kar deset odstotkov Slovencev, ki so izpolnili spletno anketo Evropskega združenja za raziskave spanja, je navedlo, da so že zaspali za volanom; en odstotek teh ljudi je zaradi tega tudi utrpel prometno nesrečo. Ti rezultati so skrb zbujajoči, opozarja asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, vodja Ambulante za motnje spanja otrok in mladostnikov na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, saj na ravni Slovenije to pomeni 130.000 ljudi. Večina teh nesreč se je zgodila v manj kot 30 minutah po začetku vožnje, kar govori o tem, da je lahko v ozadju patološka prekomerna zaspanost.
Na težave, ki jih povzroča prekomerna dnevna zaspanost, zlasti za volanom, slovenski strokovnjaki za motnje spanja in varnost v prometu opozarjajo v okviru velikega evropskega projekta Wake-Up bus, ki poteka pod okriljem Evropskega združenja za raziskave spanja. Zaradi prekomerne zaspanosti se namreč zgodi veliko prometnih nesreč, ki pa bi jih lahko preprečili. »Strokovnjaki za motnje spanja poznamo vzroke za prekomerno dnevno zaspanost, motnje spanja, ki do tega privedejo, kako te motnje diagnosticiramo in načine, kako jih lahko pozdravimo,« je povedala Gnidovec-Stražišarjeva, ki je tudi koordinatorka projekta Wake-Up bus v Sloveniji. Da bi javnost ozavestili o tej problematiki, so izdali tri brošure: prva govori o problemu zaspanosti med vožnjo, druga je namenjena bolnikom z apnejo in tretja poklicnim voznikom. Tem skupinam ljudi sporočajo, da je zaspanost nevarna in da zaspani ne smemo sesti za volan.
Zaspanost in nesreče
Pomanjkanje spanja je glavni vzrok za zaspanost za volanom. Da človek kakovostno vozi, potrebuje v povprečju več kot pet ur spanja na noč. Če spimo manj kot pet ur, se tveganje za prometno nesrečo zaradi zaspanosti poveča za 4,5-krat. Strokovnjaki ocenjujejo, da se do 20 odstotkov prometnih nesreč zgodi zaradi zaspanosti. Zaspanost je najpogosteje vzrok prometnih nesreč na avtocestah.
Policija pri preiskovanju prometnih nesreč ugotavlja tudi zaspanost voznika, a je to težko dokazati. »Znani so vzroki: nenadoma zavil levo, zapeljal s ceste brez zavornih sledi... Taka ravnanja voznika kažejo, da je najverjetneje za volanom zaspal,« je povedal Matjaž Leskovar z ministrstva za notranje zadeve. Če preprečimo ta stanja, lahko preprečimo tudi tragedije na cestah, saj je ustrezno psihofizično stanje voznika osnovni pogoj za varnost v prometu. Prometna varnost se v Sloveniji v zadnjih letih izboljšuje, kljub temu pa na cestah umre 130 ljudi na leto, več kot 800 pa se jih hudo telesno poškoduje.
Večjo prometno varnost lahko dosežemo z optimalno cestno infrastrukturo, varnostjo vozil in ravnanjem voznikov. »Sami sebi smo največji sovražniki, saj se 65 odstotkov nesreč zgodi zaradi napak udeležencev v prometu,« je povedal Robert Štaba z AMZS.
Zaspanosti za volanom smo podvrženi vsi tudi zaradi načina življenja: spimo premalo, služba se začne zelo zgodaj, ne moremo se izogniti nočnim vožnjam, daljšim vožnjam čez dan, ko ni časa za postanke (ali si ga ne vzamemo)... »Če spimo premalo, gremo na dolgo vožnjo, ponoči, zlasti med polnočjo in 5., 6. uro, je veliko možnosti za to, da postanemo zaspani in med vožnjo tudi zaspimo. Tudi nam če uspe držati oči odprte, sta naš reakcijski čas in predvidevanje zelo zmanjšana,« opozarja Andrej Justinek iz Agencije za varnost prometa.
Poklicni vozniki
Zaspanost za volanom je težava predvsem pri mladih voznikih, ki pogosto ponoči sedejo za volan neprespani, in poklicnih voznikih. Ti so pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah zaradi dolgih nočnih voženj, porušenega ritma spanja in posledične prekomerne dnevne zaspanosti. Veliko med njimi jih ima tudi obstruktivno apnejo v spanju, ki je eden najpogostejših razlogov za patološke motne spanja.
S poklicnimi vozniki se v ambulanti srečuje družinska zdravnica Vesna Pekarović - Džakulin. Ti vozniki predstavljajo velik delež ljudi, ki imajo motnje spanja. Po eni izmed študij, ki so jih naredili v ZDA, celo tretjino, je povedala. »Vendar ti vozniki na preventivnih pregledih večino težav zanikajo. Verjetno zaradi ekonomskih posledic, po drugi strani pa ne vedo, kaj se skriva v ozadju motenj spanja. Treba jih je ozaveščati o tem, saj niso v smrtni nevarnosti samo oni, pač pa pogosto prevažajo tudi potnike in nevarne tovore.«
Zakonodaja sicer predvideva, da ljudje z dokazano obstruktivno apnejo in drugimi oblikami prekomerne zaspanosti ne smejo voziti, dokler niso pozdravljeni. Problem je, da večina voznikov zanika te težave in jih je veliko spregledanih, opozarja zdravnica. Na osnovi objektivnih meritev je sicer mogoče z veliko verjetnostjo napovedati, kdo ima apnejo. Te ljudi bi morali napotiti v laboratorije za motnje spanja, opravili bi tudi posebne teste, kako hitro zaspijo oziroma kako dolgo lahko vzdržujejo budnost, in na osnovi tega bi morali zdravniki odločiti, ali sta potrebna zdravljenje in prepoved vožnje za ta čas ali ne. A je zmogljivost v Sloveniji za tako diagnostiko premajhna, saj je teh ljudi v Sloveniji veliko. »Tako je pri nas kot v ZDA dovolj, da samo poveš, da nimaš težav,« ugotavlja zdravnica.
Vzroki za motnje spanja
Spanje je učinkovit ukrep za premagovanje zaspanosti za volanom. Vendar premalo spanja ni edini vzrok za zaspanost, za njo se lahko skriva patološka motnja spanja.
Najpogostejši vzrok prekomerne dnevne zaspanosti je obstruktivna apneja v spanju. To stanje je zaradi epidemije debelosti med ljudmi v velikem porastu in se z njim srečuje šest odstotkov moških in štirje odstotki žensk. To so po navadi ljudje s prekomerno telesno težo, moški imajo obseg vratu večji od 43 centimetrov, imajo neurejen krvni tlak, sladkorno bolezen, ponoči smrčijo, ob tem nehajo dihati in so čez dan zaspani. »Vsak dan vozijo avtomobile in povzročajo prometne nesreče pet- do sedemkrat pogosteje kot preostala populacija. Te bolnike zlahka prepoznamo, zlahka zdravimo in lahko potem spet normalno sodelujejo v prometu. Na žalost pridejo na zdravljenje šele potem, ko so povzročili prometno nesrečo,« opozarja doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Laboratorija za motnje spanja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana.
Bolniki z obstruktivno apnejo opravijo pregled pri specialistu za ušesa, nos, grlo in žrelo, saj so običajno vzrok povečana žrelnica in mandlji. Zmanjšajo jih lahko z operativnim posegom. Bolnikom lahko pomagajo tudi z neinvazivno ventilacijo (prek nosne ali obrazne maske) med spanjem. Bolnikom s prekomerno telesno težo svetujejo, da shujšajo.
Vzrok patološki zaspanosti so lahko tudi bolezni, kot je nakrolepsija, ko bolnik nenadoma zaspi. Teh bolnikov smo v Sloveniji odkrili bistveno manj kot v sosednjih državah. »Pri nas bolniki z narkolepsijo v povprečju potrebujejo deset let, da pridejo do diagnoze, ves ta čas so vsakodnevno zaspani, imajo napade ter so v službi ocenjeni kot neproduktivni in leni,« je povedala Dolenc-Grošljeva.
Opozarja, da se še vedno premalo zavedamo, da je zaspanost problem in posledica resne bolezni ter lahko vodi v druge bolezni, kot je neurejen krvi tlak, ki povzroča resne srčno-žilne bolezni. Prav tako prekomerna dnevna zaspanost, ki je kronična, vpliva na potek drugih kroničnih bolezni, ki jih ima bolnik, saj predstavlja kroničen stres za organizem. Sočasne bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, možganska kap, sladkorna bolezen, zato bistveno hitreje napredujejo. Če jim pri bolniku uspe odkriti vzrok prekomerne dnevne zaspanosti, rešijo tudi kup drugih težav in bistveno izboljšajo kakovost njegovega življenja.
Kadar se ljudje sami zavedo, da imajo problem z zaspanostjo, naj obiščejo splošnega zdravnika, ki jih bo napotil v laboratorij za motnje spanja. Tam opravijo različne meritve ponoči in čez dan, na osnovi česar zdravniki motnjo spanja diagnosticirajo in zdravijo ter opredelijo, kakšno delo je posameznik glede na motnjo sposoben opravljati.