»Največja pridobitev za gimnazijo je prav gotovo to, da bomo imeli odslej pouk na eni sami lokaciji, saj smo z obnovo starega dela in dozidavo povsem novega, v sklopu katerega je tudi telovadnica, pridobili 7000 kvadratnih metrov novih površin,« se je bistva obnove te srednješolske ustanove s programom splošne in ekonomske gimnazije dotaknil ravnatelj Uroš Škof. Odkrito je priznal, da so se v letih od podpisa dogovora do začetka obnovitvenih del leta 2010 resno zbali, da jim bo projekt zaradi nastopa gospodarske krize padel v vodo. Najzahtevnejša je bila vsekakor obnova zahodnega trakta, ki so ga leta 1918 zgradili in v njem bivali brežiški frančiškani. Ti so ob samostanu zgradili še cerkev, ki je zdržala le do leta 1941, ko so jo porušili Nemci in v samostanskih prostorih odprli nemško gimnazijo. To je po njihovem porazu že takoj leta 1945 nasledila slovenska. Brežiška srednješolska izobraževalna ustanova tako velja za najstarejšo v regiji, pohvalijo pa se lahko tudi z uspehi. Letos so imeli na primer kar osem zlatih maturantov.
V prizadevanjih za povečanje števila dijakov – med 20 in 30 odstotki posavske mladine obiskuje srednje šole v Celju in Novem mestu – si v Brežicah želijo pridobiti določene nove programe, pri čemer kot prvega omenjajo oddelek športne gimnazije. Slovesnosti ob koncu 4,7 milijona evrov vredne naložbe se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je v svojem nagovoru poudaril, da bi morali v slovenske šole uvesti tudi nekatere vzgojne elemente. »Te smo pri nas zaradi popolnoma intimnih strahov, da bi šole postale neki ideološki aparat, opustili ob družbenih spremembah v začetku devetdesetih let. Zdaj je znova nastopil čas, da začnemo ceniti tudi neke vrednote in ne samo znanje,« je poudaril Pahor.
