Da rešimo življenje človeku s srčnim zastojem, je na voljo le štiri do pet minut. Da bi očividcem pomagali pri dajanju pomoči in s tem izboljšali preživetje po srčnem zastoju, so pri podjetju Mids zasnovali brezplačno aplikacijo za pametne telefone iHelp. Kadar se nekdo zgrudi, očividec pokliče na 112 in aktivira aplikacijo, ki pošlje obvestilo o dogodku članom mreže iHelp, ki se zadržujejo v oddaljenosti 300 metrov od dogodka. Uporabniki dobijo informacijo, kaj se je zgodilo in kje je najbližji defibrilator, pošiljatelj sporočila, ki je medtem že začel temeljne postopke oživljanja, pa dobi informacijo, koliko ljudi prihaja na pomoč, kako daleč so in kdo gre iskat defibrilator, aparat, ki pri človeku ponovno vzpostavi ritem bitja srca. Če bolnika priključijo na defibrilator v manj kot treh minutah po srčnem zastoju, ima več kot 50 odstotkov možnosti, da bo zastoj preživel, je povedal Andraž Ogorelec, direktor podjetja, ko so projekt predstavili na festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Želijo si, da bi bili člani mreže predvsem reševalci, gasilci, študentje medicine in drugi, ki obvladajo postopke oživljanja: »V mreži iHelp sodeluje že 6000 laikov in 6000 ljudi, ki obvladajo postopke oživljanja, kar pomeni, da so reševalci prepoznali interes za sodelovanje,« je povedal Ogorevc.
Za defibrilatorje je treba skrbeti
Uporabnike mreže iHelp tudi prosijo, da sporočajo podatke, kje v njihovi okolici so postavljeni defibrilatorji, ali so javno dostopni in kdo jih vzdržuje. Podatkov o mreži defibrilatorjev in njihovi uporabnosti namreč v Sloveniji nihče ne zbira: »Če gremo iskat aparat in ga tam, kjer naj bi bil, ni, izgubimo čas in se zmanjša možnost preživetja bolnika,« opozarja Ogorevc.
Regija, kjer zgledno skrbijo za mrežo defibrilatorjev in izobraževanje ljudi o postopkih oživljanja, je Koroška. Imajo 60 javno dostopnih aparatov, njihovi skrbniki pa so reševalci in prostovoljci Koronarnega kluba Mežica. »Ni dovolj, da aparat samo namestiš. Zanj je treba skrbeti, nadzirati, ali deluje, ali se je spraznila baterija...« je povedala zdravnica Cirila Slemenik Pušnik, pobudnica postavitve koroške mreže defibrilatorjev in organizatorica izobraževanj prve pomoči v koroških šolah. Pravkar poteka akcija zbiranja denarja za namestitev aparata na Uršlji gori, ki je pomembna turistična točka. »Letos sta bili tam že dve nenadni srčni smrti pri mladih ljudeh. Če bi aparat že imeli, bi morda komu lahko pomagali, saj traja skoraj pol ure, da na hrib pride reševalna ekipa,« je povedala zdravnica.
Nujno redno izobraževanje
Nenadni srčni zastoj v Sloveniji preživi le približno 12 odstotkov bolnikov, saj le 40 odstotkov ljudi pristopi na pomoč človeku, ki leži na tleh. Želijo si, da bi bil ta delež višji in bi znašal 30 do 50 odstotkov. Za pomoč sočloveku je znanje o postopkih oživljanja, ki ga dobimo v okviru vozniškega izpita, premalo, opozarja zdravnica. Zato so pri Koronarnem klubu Mežica leta 2011 začeli izvajati brezplačna izobraževanja o oživljanju in uporabi defibrilatorja za šolarje in odrasle in so doslej izobrazili skoraj 3000 šolarjev in 10.000 odraslih. Rezultat teh prizadevanj ni izostal, saj so defibrilator laiki uporabili že 33-krat; šest uporab je bilo uspešnih in so ljudje preživeli.
Pri ozaveščanju ljudi o pomoči sočloveku in učenju postopkov oživljanja je treba v Sloveniji še veliko narediti, saj to ni sistemsko urejeno. »Treba je povezati vse, ki se s tem ukvarjamo – in ki nas ni več tako malo –, da začnejo aktivno delovati na tem področju po vsej državi, ker bomo le tako lahko naredili več,« je prepričana Slemenik-Pušnikova.
Vse boljši rezultati pri reanimacijah
Reševanje je zaradi geografskih razmer zelo zahtevno tudi na Kočevskem in zato je odzivni čas daljši. »Mi smo tisti, ki smo dolžni opozarjati na problematiko in povezovati ljudi, da lahko v kritičnih trenutkih izboljšamo možnosti preživetja,« se strinja Primož Velikonja, ki je kot vodja reševalne postaje v Kočevju takoj pristopil k izobraževanju policistov in gasilcev. Če je potrebna intervencija, aktivirajo policijo, ki gre naprej in začne temeljne postopke oživljanja in uporabi defibrilator. Rezultati so spodbudni, saj dosegajo vedno boljše rezultate pri reanimacijah, je povedal Velikonja. V zadnjih letih se je izboljšalo tudi posredovanje laikov; Velikonja meni, da prav zaradi izobraževanj, ki jih izvajajo.
»Važno je, da ljudje premagajo strah. Človek, ki doživi srčni zastoj, je praktično mrtev in če pristopimo, slabše ne more biti, lahko je samo bolje,« je povedal.
Enako opozarja Mario Faganel, inštruktor temeljnih postopkov oživljanja: »Če človek ne diha, bo umrl, če ne bomo nečesa naredili. Danes posameznik tudi redko rešuje sam, treba je opozoriti druge ljudi in poklicati 112.«
