Dvaindvajset milijonov evrov težka resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018, sprejeta julija letos, postavlja izdajo slovarja sodobnega slovenskega jezika med prioritete. Zato smo na ministrstvo za kulturo naslovili vprašanje, kdaj bo izšel razpis za izdelavo slovarja, koliko sredstev bo na voljo in kdo se bo lahko na razpis prijavil.
Zadnje vprašanje smo postavili tudi zaradi velikih strokovnih razhajanj med slovenskimi jezikoslovci, ki premorejo kompetence na področju slovaropisja in bi lahko sodelovali pri izdelavi novega slovarja ali ga izdelali sami. Kot je razvidno tudi iz našega včerajšnjega članka Ali prav se piše kaša in kdo bo to plačal, strokovnjaki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU (ISJ) in strokovnjaki zunaj tega inštituta, deloma zbrani okoli zasebnega zavoda Trojina, niso soglasni niti glede tega, ali bi morali slovar narediti povsem na novo. Kaj šele, kako to storiti, ga pripraviti v knjižni obliki ali najprej za splet (in kasneje natisniti posamezne dele), katere metode so »in« in katere »out«... Še manj pa soglašajo glede tega, kdo naj bi slovar izdelal, da bi dobili sodoben, uporaben in ne predrag slovar, ki bo tudi znanstveno zanesljiv. Izkazalo se je, da odgovorov na postavljena tri vprašanja na ministrstvu za kulturo (MK) še nimajo in da so omenjena strokovna razhajanja vsaj eden od razlogov za to.
Pozorni bodo tudi na indice okoriščanja
Na kulturnem ministrstvu so, kot priznavajo, v zadnjih mesecih v zvezi s slovarjem, za katerega je bilo že v času prejšnje resolucije rečeno, da mora biti prilagojen novim družbenim in tehnološkim okoliščinam, največ pozornosti namenili »usklajevanju različnih strokovnih izhodišč in iskanju skupnega jezika dveh skupin strokovnjakov, ki se raziskovalno ukvarjata s slovaropisjem«. Ob tem poudarjajo, da nova resolucija za izdelavo slovarja med nosilci predvideva Javno agencijo za raziskovalno dejavnost (ARRS) ter izobraževalno in kulturno ministrstvo, vsi pa naj bi sodelovali s SAZU, univerzami in raziskovalnimi institucijami. MK, ki naj bi delo usklajevalo, se je doslej sestalo s predstavniki ARRS in MIZŠ.
Po mnenju ministra Uroša Grilca je smiselno in legitimno, »izhajajoč iz resolucije pa tudi legalno«, da pri slovarju sodelujejo vsi usposobljeni akterji na področju slovaropisja, tudi tisti, ki so se kljub izpričanim referencam znašli zunaj sistema »javne slovaropisne infrastrukture«. Resolucija v tem smislu predvideva tudi ustanovitev konzorcija institucij »za povezovanje, zbiranje, razvoj in distribucijo jezikovnih virov in tehnologij«, ki pa ga še ni. Za zdaj je delo začela delovna skupina, ki naj bi pripravila tako imenovani akcijski načrt za jezikovno opremljenost (s priročniki, slovarji itd.). Ob tem na ministrstvu pomenljivo poudarjajo, da bodo zelo pozorni na indice, ki bi kazali v smer nesmotrne porabe javnih sredstev ali celo okoriščanja. Ob tem zagotavljajo: »Če bo prišlo do realizacije slovarskega projekta, bomo zelo natančno preverili in poskrbeli, da ne bi prišlo do dvojnega financiranja istih vsebin.«
Grilc: Brez sodelovanja ne bo šlo
Ministra Grilca smo prosili, da se izreče tudi o dilemi, ali je legitimno in smotrno, da za javna sredstva kandidira zasebno ustanovljen zavod (na primer Trojina), katerega soustanovitelja in sodelavci so zaposleni na univerzi in v drugih javnih ustanovah (na primer na ISJ). Za ministra Grilca dilema ni prava. »Ta dilema prezre dejstvo, da gre za dve instituciji, od katerih ena izpričano dokazuje najvišjo stopnjo slovaropisne vrednosti, druga pa mednarodno pripoznano jezikovno-tehnološko znanje. Povedano drugače: prva institucija potrebuje natanko to, kar ima druga, druga pa natanko to, kar poseduje prva. Pričakujem torej, da bosta sodelovali, saj so bila javna sredstva vlagana v obe.« Po ministrovem mnenju je zato prava dilema, »ali bosta obe instituciji dojeli sodelovanje in v razumnem času z dostojnim sodobnim jezikom najširši javnosti omogočili razvoj slovenskega jezika«. Odgovornost vseh javnih financerjev pa je, dodaja, da pri tem stališču resolucije dosledno vztrajajo.
