»Mitja in Aljaž Pegan sta nas z uspehi razvadila. Pred letom 1991, ko je naredil rezultat Lojze Kolman, in letom 1994, ko je postal evropski prvak Aljaž, smo bili nad vsakim dosežkom vsi vzhičeni. Sedaj pa nismo zadovoljni z desetimi, enajstimi in dvanajstimi mesti na svetovnem prvenstvu. Gre za super uspehe, a imamo sami zastavljene višje cilje. Ker vemo, da smo sposobni veliko več,« pravi slovenski trener Sebastijan Piletič, ki si kot večina slovenskih trenerjev podaljšuje delavnik z volonterstvom v dvorani po opravljeni profesionalni službi. »Še vedno smo prepričani, da dobro delamo. So malenkosti, ki jih bomo morali dodelati. Imamo telovadce, ki imajo ogromno tehničnega znanja, imajo dober, profesionalni pristop. Morali bomo popraviti kakšne malenkosti, saj je dejstvo, da se iz vsake napake nekaj naučiš. Izkušenj imamo dovolj. Prepričan sem, da dobro delamo, da si po letošnjem svetovnem prvenstvu nimamo česa očitati.
V Antwerpnu je bilo mogoče videti nekaj poskusov izvedb težkih elementov. Ne vidim le pozitivnih stvari v tem, saj so nekateri elementi narejeni zelo na silo. Konj z ročaji je od nekdaj veljal za tehnično orodje, sedaj pa so nekateri telovadci videti bolj robustno kot elegantno. Tudi na drogu je očitno, kako je mogoče postati svetovni prvak z izrazito težjo sestavo, kot jo izvaja Epke Zonderland, medtem ko še laiki opazijo, da njegova sestava ni estetska. Vse skupaj je v domeni Mednarodne gimnastične zveze, da pove, kaj bo dopuščala in česa ne. Šli bomo v smeri, kamor bodo šli vsi. Gimnastika je še vedno estetski šport. Kar narediš, mora biti lepo. Ni kot atletika, da moraš priti prvi v cilj,« je dejal Piletič.
»Mitja in Sašo sta na vsaki tekmi v igri za kolajno. Je pa res, da je najprej treba priti v finale, kar je lahko težje kot dobiti kolajno. V Antwerpnu se je pokazalo prav to. Če bi bila Mitja in Sašo na bradlji in konju z ročaji zraven, bi lahko posegla po najvišjih mestih. V tem olimpijskem ciklusu imamo telovadce, ki bodo nosili slovenske uspehe. Razveseljivo pa je, da imamo zadaj nekaj fantov, ki bodo nekoč konkurenčni za kolajne. Potrebujejo le nekaj kilometrine. Znanja imamo dovolj, izkušenj tudi. Naj omenim le 17-letnega Mariborčana Petra Lampreta,« je sklenil Piletič.
