Hokej na ledu je pri nas ena najbolj priljubljenih športnih panog, a je na zanesljivi poti, da se bo že v kratkem času izgubil v breznu. Šesterica klubov že zdaj deluje povsem amatersko, Olimpija pa je po rezultatih poslovanja in iger vsak dan bližje selitvi v nižji rang tekmovanja. Svetla plat hokeja je le še članska reprezentanca, ki se je premierno uvrstila na olimpijske igre, toda že po Sočiju bo padla v kruti svet druge lige, ko bo nastopala na svetovnem prvenstvu divizije I v Južni Koreji.

Sekelj ima težave že z drugo Olimpijo

Direktor Olimpije Matjaž Sekelj je pred dvema tednoma že naznanil, da je za ljubljanski klub uspeh že sodelovanje v EBEL. Iz te izjave gre razbrati, da je le še vprašanje časa, kdaj v tej mikavni mednarodni ligi ne bo več prostora za slovenskega predstavnika. Če bo Olimpija ponovila scenarij Jesenic, bi to pomenilo pogrom klubskega hokeja. Poglejmo dejstva. EBEL je na naši sceni osmo leto. Liga je nedvomno poživila domačo hokejsko sceno in – kar je najpomembnejše – izoblikovala številne slovenske igralce, da so se prodali v bogate evropske klube. Rok Tičar,Aleš Kranjc, Robert Sabolič, Žiga Jeglič, Marcel Rodman, Robert Kristan, Mitja Robar in drugi so danes pomembni akterji na najvišji mednarodni ravni. Reprezentanca še nikdar v zgodovini ni imela toliko hokejistov, ki bi igrali v najmočnejših ligah na stari celini in imeli tako pomembne vloge.

Vse kaže, da lahko Olimpijo reši le senzacionalen vstop na ruski trg, kar v zadnjem času ponavlja tudi Sekelj. Vendar kaj lahko Olimpija sploh ponudi Rusom? Prazne tribune in tekme brez spektakla, kar je pravo nasprotje tistemu, kar je v Zagrebu in Pulju pred vstopom v KHL predstavil Medveščak. Nezanemarljivo je, da Sekelj to poletje ni uspel vzpostaviti niti kadrovskega sodelovanja s hrvaškim klubom, zato so možnosti za prodor v KHL pičle. Nenavadno je, da je Sekelj direktor Olimpije že skoraj dvajset let. Tako dolga funkcionarska kariera je v domačih športnih krogih uspela praktično le Janezu Kocijančiču. Sekelj je v svojem mandatu pred leti že zaprl finančno potopljeni klub, poiskal luknje v zakonu in ustanovil novo društvo, s katerim ima spet težave. Večkrat pravi, da je v zahtevnih gospodarskih časih težko privabiti sponzorje, a kriza je v tem primeru lahko za vsakogar zelo priročen izgovor. Dejstvo je, da Sekelj v menedžerskem svetu ne uživa več toliko ugleda, da bi lahko še sklepal večje posle. Kriv je sam. Ogromno domačih in tujih hokejistov zna povedati, da jim je dolžan zajetno število denarja, povrhu pa imajo tudi nekateri vidnejši sponzorji slabe izkušnje z Olimpijo.

Podoba moštva na ledu je zgolj posledica zgrešenih potez v pisarni. Ni naključje, da je Olimpija v novo zimo krenila s katastrofo in na dvanajstih tekmah vpisala kar enajst porazov. Včeraj je nepreklicni odstop razumljivo podal trener Bojan Zajc (moštvo bo do prihoda njegovega naslednika – najverjetneje iz tujine – vodil Ivo Jan), kar bo morda dvignilo krivuljo, a evforije v Tivoliju letos zagotovo ne bo. Velik problem Olimpije je, da vse bolj izgublja prepoznavnost. Ko v gosteh nastopa v črno-beli (!) barvni kombinaciji, to pomeni, da je zanemarila svoj DNK, klub pa nima niti spoštljivega odnosa do legend, saj drugače s tivolskega stropa ne bi kar izginil upokojeni dres Tomaža Vnuka. Povrhu se Olimpija obnaša, kakor da marketinga ne pozna več. Vsi resni športni kolektivi iz Ljubljane so imeli pred začetkom sezone pompozne tiskovne konference, le hokejisti ne. Spodrsljaj se jim je zgodil tudi tistega dne, ko so priljubljeno maskoto poslali na smetišče zgodovine.

Rakovec vodi HZS brez gospodarskega vpliva

Marketinški spanec so si kljub zgodovinski uvrstitvi na olimpijske igre privoščili tudi v vrhu hokejske zveze. Če vodstvo nima idej, naj se ozre čez Karavanke in pogleda, kako se stvarem streže v Avstriji. Hokejska zveza bi morala napeti vse sile, da bi na otvoritveni slovesnosti v Sočiju slovensko zastavo nosil Anže Kopitar, saj bo največji zvezdnik olimpijske odprave. Težava zveze je, da se predsednik Matjaž Rakovec in generalni sekretar Dejan Kontrec hvalisata naokoli in sta prepričana, da nihče ni boljši od njiju. Rakovec je po prevzemu zveze jeseni 2010 na veliko razlagal, da ne želi kimanja, ampak kritiko, saj bi »zadovoljstvo lahko pomenilo naš konec«, a napovedi z dejanji ni uresničil. Njegova velika pomanjkljivost je, da je izgubil gospodarski vpliv, potem ko so ga afere spodnesle z vrha Zavarovalnice Triglav. Urejene športne organizacije imajo v svojih vrstah običajno vplivne ljudi, kar Rakovec ni več. Povrhu ni hokejski specialist, zato mu ne preostane drugega, kot da pridno sledi vsakemu mnenju najbližjega sodelavca Kontreca.

V vsej zmedi se je to poletje zgodil precedens, ko je zveza kar mimo pravil ustanovila moštvo Jesenic. Takšne prakse hokejski svet dotlej še ni poznal, a HZS se brani, da je vse legitimno, saj je predlog podprlo predsedstvo, kjer ima Rakovec večino. To je torej zgled, ki ga v javnost pošilja naša krovna hokejska organizacija. Rakovec je zdaj verjetno že pozabil, da je spomladi zelo nasprotoval kakršnemu koli obvodu na Jesenicah, a nato storil ravno to. Vodstvo zveze se izgovarja, da deluje v dobro slovenskega hokeja. Ta zguljeni kliše bi že lahko opustili, saj je z istimi besedami operiral tudi dolgoletni šef hokeja Ernest Aljančič, pa smo ga potem v Dnevniku zasačili s prsti v marmeladi. Razlika med Aljančičem in Rakovcem je v tem, da je prvi spoznal svoje napake, drugi pa jih ne vidi in zanje noče niti slišati. Ko se je reprezentanca uvrstila na olimpijske igre, so vodilni poleteli med oblake, kjer so še danes.

Kontrec zdaj razlaga, kako je »super zadovoljen« z drugoligaško mednarodno ligo INL. To tezo bo zagovarjal do zadnjega, saj je v projekt osebno vpet, nihče pa ne opazi, da se HZS slepi s takšnimi izjavami. To tekmovanje je resda najboljše možno za igralce do 20 ali 21 let, starejše hokejiste pa zavira v razvoju. Če kdo misli, da se bodo igralci prodajali v boljše klube kakor v EBEL, se zelo moti. INL je namreč neodmevna in medijsko nezanimiva liga, ki ne bo zmogla doseči višje ravni. To je liga, kjer moštvo lahko prejme tudi sto strelov na svoja vrata, kar veliko pove o resnosti tekmovanja. Jesenice v tej ligi enostavno nimajo kaj početi. Njihovo mesto nedvomno sodi na viden hokejski zemljevid, ki ga lahko ponudi le EBEL, pomoč zveze pa bi bila dobrodošla na drugačen način kot zdaj. HZS se mora najprej zavedati svojega osnovnega poslanstva, ki v nobenem primeru ne bi smelo biti povezano z vodenjem moštev ali klubov.

Klubi so ponižno tiho, dovolj je že preživetje

A federacija zaradi trenutnih razmer lahko počne prav vse, kar si zamisli, saj nima nikakršne opozicije. Nihče niti ne pomisli, da bi prevzel hokejsko oblast v državi. Klubi so tako šibki, da so zadovoljni že s preživetjem. Ker jim zveza omogoča finančna sredstva za obstoj, so ponižno tiho. O napredovanju ne govori nihče, vse je na amaterski ravni. In če je tako, potem je super, pravi Kontrec. Le kako si vodstvo zveze predstavlja, da bo Slovenija čez nekaj let stalna članica skupine A, če bo klubski hokej padel tako nizko? Problem bo viden že prihodnjo pomlad, ko bo svetovno prvenstvo divizije I v Aziji potekalo sredi aprila, ko glavnina reprezentantov še ne bo sklenila klubskih obveznosti, zaradi novega sistema pa je zdaj še tanjša meja med napredovanjem v prvo ligo in izpadom v skupino C.

Če bo Matjaž Kopitar še selektor, bo imel silno zahtevno nalogo, saj bo moral vpoklicati kar nekaj debitantov. Zanj je zelo nerodno, da se mu ne zdi vredno priti v Tivoli, kjer bi na delu lahko videl vsaj pet potencialnih reprezentantov. Zelo zanimivo bo že v naslednjih dneh, ko bo objavil spisek igralcev za novembrski turnir v Innsbrucku. Kopitarjevi seznami so v preteklosti že dvigovali prah in morda bo tako tudi tokrat, če na spisku ne bo na primer Mihe Verliča, Gregorja Koblarja ali Žige Pešuta, ki so v Olimpiji prijetno presenetili. Velika krivica bo, če bodo ti igralci ostali brez vabila v reprezentanco zaradi morebitnega vnovičnega vpoklica selektorjevega drugega sina Gašperja Kopitarja, ki mu gre v švedski drugi ligi izredno slabo. Na enajstih tekmah namreč ni zbral še niti točke, prejšnji konec tedna pa je celo izpadel iz postave kluba iz More.