Homogenizirani trgi Evropske unije za države članice pomenijo mehanizem za ustvarjanje delovnih mest ter boljše razmere za doseganje gospodarske rasti in stabilnosti. Namen izboljšanja učinkovitosti enotnega trga je tudi prispevek k izboljšanju ozračja v poslovnem okolju v smeri dodatnih naložb in posledično znižanje stopnje brezposelnosti, tako na regionalnih kot tudi na enotni ravni gospodarskega prostora EU. Pri vsem tem gre pripisati eno ključnih vlog tudi povpraševanju, ki določa tako imenovano tržno ozračje.

Pričakovanja menedžmenta

Uporabnost kazalnika poslovnih smernic v storitvenih dejavnostih, ki ga oblikuje Eurostat za spremljanje poslovnega ozračja, je že splošno sprejet kazalnik prihajajočih gospodarskih razmer oziroma ozračja v smeri identificiranja prihajajočih valov poslovnega optimizma in pesimizma v sedanji gospodarski in finančni krizi. Izhajajoč iz navedenega pomeni časovna analiza gibanja vrednosti kazalnika poslovnih smernic v storitvenih dejavnostih, ki meri zaupanje v poslovno okolje v sektorju storitev (tako imenovani services confidence indicator), zanimiv vpogled v pričakovanja podjetnikov in poslovodstev v navedenem sektorju storitev, kamor spadajo trgovina na drobno, proizvodnja, gradbeni sektor in tudi mnenje končnih potrošnikov.

Izračunavanje kazalnika poslovnih smernic v storitvenih dejavnostih temelji na anketi, ki jo izpolnjujejo poslovodstva izbranega statističnega vzorca podjetij. V raziskavi menedžerji izražajo svoje mnenje o sedanji poslovni situaciji in na podlagi razvoja poslovnega ozračja, gibanja povpraševanja in zaposlovanja kakor tudi cenovnih gibanj podajajo svoje mnenje o poslovnem ozračju in ocene za prihodnje obdobje. Tako kazalnik poslovnih smernic v storitvenih dejavnostih spada med tiste kazalnike, ki povedo, v kateri smeri (pozitivni ali negativni) se bo gospodarstvo gibalo v naslednjih mesecih.

Storitveni sektor nezadovoljen

V kontekstu navedenega naj dodamo, da je sektor storitev za slovensko gospodarstvo poglavitnega pomena, saj te v sektorski razdelitvi bruto domačega proizvoda zajemajo okoli 70 odstotkov (kmetijstvo 2,7 odstotka in industrija 27,6 odstotka). Rezultati merjenja poslovnih smernic v storitvenih dejavnostih v septembru 2013 prikazujejo poslabšanje poslovnega ozračja na področju storitev v obsegu –14 odstotnih točk, kar pomeni dodaten negativni pogled poslovodstev v storitvenem sektorju v primerjavi z avgustom 2013 (–9 odstotnih točk).

Edina svetla točka je pogled poslovodstev na gibanja prodajnih cen. Poslovodstva kot najbolj izražen omejujoč dejavnik za preprečevanje rasti navajajo nezadostno povpraševanje, ki mu sledijo omejitve glede zadolževanja. Prav tako naj navedemo, da se je zmanjšalo zaupanje oziroma kazalnik poslovnih smernic v storitvenem sektorju, tudi na celotnem območju EU in prav tako na evrskem območju, kar obsega poslabšanje na vseh treh področjih – presoji gibanj preteklega poslovnega stanja, preteklem povpraševanju in pričakovanju gibanja prihodnjega povpraševanja.

V svojem zadnjem poročilu (business and consumer surveys) evropska komisija oziroma generalni direktorat za ekonomske in finančne zadeve navaja, da se je za področje EU in evrskega območja kazalnik zaupanja v gospodarsko okolje (tako imenovani ESI) ponovno zvišal. Septembra se je na območju evra tako zvišal za 1,6 odstotne točke na raven 96,9 in za 2,4 odstotne točke na raven 100,6 za celotno območje EU.

Navedena zvišanja kažejo, da je kazalnik, prvič po letu 2011, v pozitivni smeri presegel mejo dolgoročnega povprečja.

Podatke o različnih kazalnikih in indeksih poslovnega okolja oziroma ozračja je mogoče najti že v dnevnem poslovnem časopisju. Ob tem naj navedemo, da Eurostat in evropska komisija (generalni direktorat za ekonomske in finančne zadeve) tako rekoč vsak mesec objavljata preglede gibanja teh tako imenovanih business and consumer surveys.

Na Fakulteti za podjetništvo (GEA College) v Ljubljani spremljamo gibanje ozračja oziroma kazalnikov poslovnega okolja tudi z izračunavanjem konvergenčnih gibanj teh za daljša časovna obdobja. Tako rezultati zadnje izvedene ekonometrične analize, v kateri je bilo merjeno gibanje vrednosti spremenljivke oziroma kazalnika poslovne smernice v storitvenih dejavnostih za skupino srednje- in vzhodnoevropskih držav in za skupino zahodnoevropskih držav, nakazujejo obstoj konvergence (istosmernega gibanja in hkratnega zbliževanja gospodarske spremenljivke) v obeh skupinah analiziranih držav.

Pomembni znaki za vodstvo

Analiza je pokazala, da obstoj konvergence na analiziranem vzorcu dokazuje usklajenost gibanja poslovnih ciklov v vsaki od preučevanih skupin držav. V časovnem obdobju med letoma 2009 in 2011, ko so bili znaki svetovne finančne (gospodarske) krize najbolj pereči, je gibanje spremenljivke poslovne smernice v storitvenih dejavnostih v obeh skupinah evropskih držav izkazovalo najnižjo stopnjo konvergence.

Sklenemo lahko, da je spremljanje raznoterih kazalnikov poslovnega ozračja, ki na podlagi podjetniških pričakovanj napovedujejo prihodnja kratkoročna gospodarska gibanja, še kako pomembno tako za poslovodstva velikih družb kakor tudi za podjetnike, ki v današnjih dinamičnih časih tako rekoč vsakodnevno spremljajo gospodarska gibanja panoge, v kateri se nahaja njihovo podjetje kakor tudi evropska gospodarstva in širše.

Doc. dr. Borut Vojinović, GEA College, Fakulteta za podjetništvo