Nacionalni program za kulturo 2014–2017 (NPK), ki čaka le še na potrditev v parlamentu, za uspešno realizacijo v veliki meri stavi na pridobivanje evropskih sredstev. Četudi je s sprejetjem na vladi postal dokument vseh vladnih resorjev, ni ustrezno usklajen z drugimi vladnimi dokumenti, opozarjajo v društvu Asociacija. Tak je osrednji državni razvojni dokument Strategija razvoja Slovenije 2014–2020 (SRS), ki ga pripravljajo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Kultura je v njem prisotna pretežno v vlogi krepitve gospodarstva skozi uporabo kulturnih in kreativnih industrij.
Kulturo na obrobje umešča tudi eden od spremljajočih dokumentov strategije, osnutek operativnega programa črpanja sredstev EU. Področje kulture je v njem prisotno tako rekoč le še v oklepajih, pravi Andrej Srakar, kulturni ekonomist in predsednik omenjenega društva, ki je na pisce strategije naslovilo državljansko pobudo za enakopravno vključitev področja kulture v razvojne dokumente Slovenije. V društvu so predvsem začudeni nad ugotovitvijo, da strategija zanemarja ugotovitve študij o pozitivnem učinku kulture na razvoj družbe v ekonomskem, socialnem in okoljskem smislu.
Kultura pozitivna za gospodarstvo
Pozitiven vpliv kulture na gospodarski razvoj okolja dokazujejo tako rekoč vse mednarodne analize, nič drugače ne velja za domače. Urad za makroekonomske analize in razvoj je leta 2009 izračunal multiplikatorje za trideset gospodarskih sektorjev na ravni države in ugotovil, da ima kultura mnogo višji multiplikator kot večina dejavnosti javnega sektorja (šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo). Vse to so dejavnosti, ki jim strategija posveča bistveno večjo pozornost. »Ali je to upravičeno z vidika spodbujanja gospodarske rasti in ali ne bi že po definiciji v spodbujanje gospodarskega razvoja morali v večji meri vključiti sektorjev z najvišjimi multiplikativnimi učinki?« se sprašuje Srakar. Meni, da je pri tovrstnih analizah najpomembnejša ugotovitev, da gre za učinek kulturnega sektorja v celoti in ne zgolj kulturnih in kreativnih industrij, ki jih strategija postavlja v ospredje.
V Asociaciji so prepričani, da bi bilo v zasledovanju dolgoročnih učinkov treba predvsem omogočiti primerne, ekonomsko učinkovite in dostojne spodbude umetnikom za ustvarjanje. Podobne cilje zasleduje tudi NPK, kjer je celotno področje urejanja trga dela v kulturi vezano prav na uspešno pridobivanje znatne količine sredstev iz evropskih virov.
Projekti si bodo konkurirali
Pobuda zato na pripravljavce naslavlja željo, da kulturo v strategijo vključijo bolj široko in brez reduciranja na sektorje, ki so usmerjeni v kratkoročni profit. Pripravljavce pozivajo, da se izognejo preohlapnim definicijam podpore na področju kulture, saj to v preteklosti ni prineslo konkretnih učinkov. Predlagajo, da je vsaj v spremljajočih dokumentih jasno viden program razvoja področja kulture. »Sicer nastaja vtis, kot da je to področje zgolj nekakšen nujen kozmetični dodatek v besedilu, kljub številnim razvojnim vidikom, ki jih odpira.« Predlagajo dosledno sledenje smernicam in projektom NPK, saj gre za dva dokumenta na ravni države, ki morata biti v soglasju.
Na ministrstvu za kulturo zavračajo trditev, da je kultura v osnutku operativnega programa omenjena le še v oklepajih, saj se po njihovem kulturni resor s svojimi ukrepi uvršča v številne njegove osi. Denimo v področje raziskav, spodbujanje podjetništva in dvig konkurenčnosti, povečevanje zaposlenosti, vseživljenjsko učenje, energetsko učinkovitost, varstvo okolja in revitalizacijo mestnih središč.
Prejete pobude bodo pri pripravi novega osnutka SRS smiselno upoštevali, pa pravijo na MGRT. Dodajajo, da je zaradi omejenih sredstev določitev izvedljivih prioritet ključnega pomena, in pojasnjujejo: »Predlagamo osredotočenje predvsem na vlaganja v raziskave, tehnologijo in inovacije; konkurenčnost; zaposlovanje in znanje. Pripraviti nameravamo sheme spodbud, ki ne bodo 'sektorske', ampak bodo odprte za vse. Projekti si bodo lahko medsebojno konkurirali, na tak način pa bomo lahko dosegali čim boljše rezultate – na primer projekti kreativne industrije bodo zajeti ali upravičeni pri spodbudah za konkurenčnost.« Realizacija ciljev iz NPK je po tej razlagi torej odvisna od »konkurenčnosti« posameznega projekta glede na projekte iz drugih sektorjev.
